Stara sem 27 let in imam problem s spolnostjo. Imam mocno seksualno pozelenje, lahko se vzburim, postanem vlazna. Seks me zanima in veseli. Imela sem ze kar nekaj seksualnih partnerjev, zadnja 3 leta sem s fantom, ki ga imam zelo rada in je nor na seks.
Moj problem pa je, da se nikoli nisem dozivela orgazma! Drugace sem zdrava, zadovoljna, ne jemljem nobenih tablet ali zdravil. Ukvarjam se s sportom, prehranjujem se razmeroma zdravo. V cem je problem?
Poskusila sem res ze toliko stvari… S partnerjem lahko poskusava uro, dve, pa nic. Pri samozadovoljevanju uzivam, orgazma pa ni.
Vzburim se do neke stopnje, ko bi najbrz moralo priti do orgazma, potem pa nic, pozelenje upade, ne pase mi vec.
Dolgo casa sem mislila, da ce enostavno odmislim zeljo po orgazmu, se sprostim in prepustim v seksu, mi bo slej ko prej prislo…Pa nic.

Vsak odgovor mi bo koristil.
Hvala!
B.

Spoštovana gospa Bronja,

hvala za iskrenost.
Verjamem, da je to, kar opisujete res stiska za vas, pa verjetno tudi za vašega partnerja. Sliši se kot maratonski tek na neskončno razdaljo, saj se zdi, kot da je cilj – orgazem nedosegljiv…
Hudo je, ko imaš občutek, da te izdaja lastno telo, da ga ne poznaš dovolj. A to telo tudi s tem ne-orgazmom verjetno o nečem govori. Posebej žensko telo je občutljivo na tisoč stvari, sedanjih, preteklih izkušenj in strahov v prihodnosti… Telo je res občutljiv senzor za tisoč stvari, ki zazna najnežnejše sunke, ki se jih mogoče v običajnem toku življenja niti ne zavedamo, a telo že čuti in pomni… mi pa mogoče razumemo šele čez čas.

Če ni organsko nič narobe (predvidevam, da ne), potem je res nekje ena čustvena blokada, ki jo boste morali odkriti in o njej spregovoriti. Ker očitno je tako močna, da ne pomaga, če se jo trudite spregledati… In pri tem boste morali biti potrpežljivi do sebe in svojega telesa, prav tako vaš partner. Pot do tja pa je lahko dolgo (lahko tudi več mesecev ali celo let), polna ovinkov in tudi stranpoti. Samo ne ustrašite se – ker se splača…
Tak »neodziv« telesa je običajna posledica pri zlorabah, predvsem spolnih – ko je telo po eni strani navajeno vzburjenosti in jo potrebuje »za zdravljenje ran«, po drugi strani pa se ne more toliko sprostiti, da bi lahko doživelo orgazem… Ne vem, kakšne so vaša izkušnje, a vsekakor telo govori o tem, da v nečem še ni slišano, ena čutenja so tudi v spolnosti še nenagovorjena, skrita, potlačena… Pa mogoče niti niso res vaša (npr. mamine nepredelane negativne izkušnje..).
Ne vem niti, kakšen je sicer vajin odnos s fantom, kakšen odnos ima on do vas, koliko se ob njem res počutite varno in sproščeno, koliko je prostora tudi za težke stvari in teme… Kako pa on sprejema odziv/neodziv vašega telesa? Razume? Upam, da ja in da je kljub vsemu spoštljiv do vas…

Predlagam res iskren pogovor in veliko potrpežljivosti in poslušanja lastnega telesa – ustaviti vsak gib, kretnjo, dotik, ki telesu »ne paše« več, ki je neprijetna, pa čeprav mogoče vzburljiva – ker zanj preprosto preveč, ker se je to telo že nekje naučilo, da določeni impulzi so verjetno preprosto »preveč«, gredo predaleč in jih ne zmore predelati in takrat zamrzne odziv…
In če to ne pomaga, potem je mogoče “zadnja” možnost tudi (partnerska) terapija…
A poskusite prej najprej biti »prijazni s svojim telesom« in to zahtevajte tudi od drugih – prisluhnite, kaj vam ima res povedati, tudi kadar ne govori jezika spolnosti in ga ne posrka vrtinec strasti – kaj vam res govori vaše telo, o čem pripoveduje na ta svoj nemi način – s tisoč odtenki čutenj…

Vse dobro!