Prosila bi , če kdo od vas ve , ali lahko danes v času življenja , napišem oporoko pred dvema pričama. Namreč , svojo polovico hiše , bi zapisala sinovoma – ali bo v primeru moje smrti taka oporoka veljavna in ali bo mož vseeno lahko iztoževal nujni delež ?
Bo tako napisana oporoka veljavna , oz. kakšen bi bil pravilen potek ?
Najlepša hvala.

Mislim, da bi bilo vseeno bolje, če se posvetuješ s kakšnim pravnikom. Jaz brez tega in brez overitve pri notarju ne bi ničesar pisala. Zihr je zihr.

Na ta način bo mož imel vsekakor pravico do nujnega deleža na polovici vrednosti hiše.

Ena varianta je ta, da svoj delež “prodaš” za en tolar, torej 1/4 enemu sinu in 1/4 drugemu sinu, sebi pa v prodajni pogodbi zagotoviš dosmtrno uživanje v svoji polovici hiše in razpolaganje z njo, kar seveda pomeni tudi možnost dograjevanja, popavljanja, dokupovanja, preurejanja in podobno.

Obrni se na dobrega odvetnika in se z njim posvetuj. Naj ti povem samo, da je tudi naš oče naredil oporoko, prepustil sinu, kar mu je prepustil, a so se oglasili priznani in nepriznani sorodniki in izterjali svoj “nujni delež”, za kar sva z možem zadolžena vsaj 15 let! Vem, ba bi jaz danes in seveda tudi bom, ravnala popolnoma drugače.

Pa veliko sreče!
marija (1)

Obema najlepša hvala !! Se bom posvetovala pred ukrepom.

Menda je oporoka, ki je napisana v celoti lastnoročno (od začetka pa do konca, s podpisom vred) veljavna. Če to ni res, naj me kdo, ki ima morda že izkušnje s tem, demantira.
Lp, Ana

Tako je, kot je napisala ANA…oporoka, napisana lastno ročno je veljavna- tudi brez prič….Ne velja pa oporoka- natipkana- brez overjenega podpisa.
Kljub oporoki pa se lahko oveljavlja nujni delež.

Oporoka je lahko napisana lastnoročno in je veljavna, lahko pa je natipkana – v tem primeru pa mora biti podpisana v prisotnosti dveh (tudi podpisanih) prič, ki pa ne smeta biti dediča.

Nujni deleč znaša 1/2 deleža, torej če bi nekomu pripadalo pol hiše, znaša nujni delež 1/4. Ampak do nujnega deleža niso upravičeni vsi! Partner, otroci, stariši, če ni otrok, brati ali sestre samo v primeru, da so nepreskrbljeni in nezmožni za delo.

V tvojem primeru se tvoja polovica hiše deli na 3 dele (mož+2 sinova), delež vsakega je 1/6 hiše, nujni delež pa je 1/12, do katere ima mož pravico.
Varianta je, da prepustiš že zdaj z notarsko pogodbo svoj delež otrokom, si zagotoviš dosmrtno prebivanje, vendar pazi – mislim, da se mora tudi s tem strinjati mož. In če se strinja zdaj, se tudi za delež ne bo tožaril s sinovi.

Ne prodajaj hiše sinovoma pa tudi za en tolar ne, saj lahko kasneje mož toži sinova, da je bila pogodba izvedena zaradi koristolubja in skoraj sigurno bo dobil tožbo. To je tudi v primeru, če hišo prodaš za tržno ceno.

Kako je pa v tem primeru:
Oporoko je lastnoročno napisala in podpisala oseba, ki podarja imetje in lastnoročno podpisala oseba, ki prejema njeno imetje – brez prič. Notri je zapisano tudi, da se “formalnim” dedičem (t.j. njenim otrokom) ne izplača niti nujnega deleža. Vse imetje je namreč po smrti zapustila tretji osebi. Ali tretji osebi kaj pripada in koliko?

Hvala za odgovor.

LPS1.

Mož ne bo nikoli pristal na to moje dejanje . Daleč od tega. Sam bi najraje bil lastnik v celoti in delal težave sinovoma. Tega ne morem dopustit , niti si ne zasluži ničesar. Kaj torej naj?

Misliš da , ker če je prodana samo za en tolar tu ni koristoljubja. Mora obstajat en način.

Lahko se “proda” za normalno ceno- od tega se plača davek- dejansko pa seveda mama ne bi zaračunala sinovoma nič…..Morda gre tako???

Moram povedati (iz izkušnje osebe, ki mi je to posredovala), da se po darilni pogodbi mora plačati še kar velik davek, po prepisu isto tako, po prodaji za “1 tolar”, pa se ne plača davka. Samo zato sem iznesla tak predlog, če bi bil pri odvetniku pač sprejemljiv, ker tukaj potem res ni koristoljubja. Beseda ni konj, treba je vprašati odvetnika, saj bo itak treba odvetniku odšteti kar nekaj sto tisoč, ali ne?

marija (1)

Pri darilni pogodbi dediči I. reda ne plačajo nobenega davka. Pri prodaji za en tolar pa ti na davkariji ne bo šlo skozi, ker ti bodo odmerili davek glede na tržno vrednost nepremičnine, četudi ti noter napišeš da je kupnina 1 sit.

Za konkreten odgovor bi bilo treba vidit, za kakšno listino gre, na prvi pogled pa tole ni oporoka.
Nujnim dedičem gre del zapuščine po zakonu in tega ne more preprečit niti zapustnik, četudi bi jih v oporoki prezrl ali pa razdal svoje premoženje. Morajo pa nujni dediči svoj nujni delež uveljavljati.
Tretji osebi lahko pripada premoženje, ki ji ga je zapustil zapustnik, vendar lahko nujni dediči na tem premoženju uveljavljajo nujni delež.
LP

Naredi pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja, v kateri si na svojem delu zagotovi dosmrtni užitek in ostale pravice (oskrba…). To premoženje ne bo spadalo v tvojo zapuščino ob smrti in se ne bo upoštevalo pri ugotavljanju in računanju vrednosti tvoje zašuščine. Je pa ta izročitev in razdelitev premoženja dokončna. Mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. LP

*lunca* hvala za odgovor.

Gre namreč zato, da je gospa skregana s svojimi otroci in je vse svoje premoženje (po smrti) v oporoki zapustila tretji osebi, notri pa zapisala, da se jim tudi nujnega deleža ne sme izplačati. Vem, da jim po zakonu pripada, nisem pa vedela, da ga morajo (?) njeni otroci-nujni dediči uveljavljati.

THX.

LPS1.

Lastnoročno napisana oporoka brez prič je veljavna, ne moreš pa se izogniti nujnemu deležu, ki ga lahko terja mož. Le temu se lahko izogneš le s pomočjo “izključevalnega razloga”. Izrecno moraš napisati, da ne želiš, da ta in ta deduje niti nujni delež in razlog zakaj. Če boš uporabila izključevalni razlog, raje napiši oporoko pri notarju.

Lahko pa na oporoki dopišeš:

Vse svoje premoženje zapuščam svojima sinovoma Xy in XX, vsakemu do ene polovice. Svojega moža Janeza Novaka razdedinjam.

Oporoko lastnoročno napiši in podpiši ter napiši datum. V oporoki ni potrebno navesti razloga za razdedinjenje (gl.spodaj) je pa koristno.

Mož lahko to, da je razdedinjan, izpodbija, vendar bo tudi v primeru, da bi tožbo dobil, prejel manj kot bi sicer.

Vseeno ne bi bilo odveč, da se posvetuješ s pravnikom.

preberi še tole:

Razdedinjenje nujnega dediča

Namen tega je kaznovanje dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, za njegovo nedopustno obnašanje v razmerju do zapustnika. Razdedinjenje mora določiti zapustnik v oporoki.

Razlogi za razdedinjenje:
– če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni, opustitev obiskov);
– če je nujni dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;
– če je nujni dedič storil kaznivo dejanje zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev;
– če se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Kaj pa če je oseba psihično in fizično nesposobna za samostojno življenje, in živi v domu, katerega plačuje država? ali lahko država izpodbija razdedinjenje nujnega deleža in darilne pogodbe ??