oporoka…
Tudi če je mož v oporoki zapustil vse premoženje samo dedičem, je nemogoče izključiti zakonca, ki mu obvezno pripada vsaj nujni delež. Zakonec ima isto težo pravice kot potomci. Če imata torej recimo 2 otroka, potem ste upravičeni vi trije vsak do ene tretjine premoženja. (3 osebe v enakomernem deležu). Če si ti v oporoki izključena, ti še vedno pripada nujni delež, ki znaša polovico tvojega stvarnega deleža (v prikazenem primeru je to 1/6 premoženja).
Nujni deležnik pa ne moreš postati, če si od moža uradno ločena, ali če je prenehala vajina življenjska skupnost.
Nujni delež se izračuna iz obračunske vrednosti zapuščine, ki je sestavljena iz premoženja, ki ga je zapustnik posedoval ob smrti, od katerega se odštejejo predmeti, ki niso predmet dedovanja (recimo gospodinjski predmeti). Odštejejo se tudi vsi njegovi dolgovi in se prištejejo vsa darila, ki jih je zapustnik kadarkoli daroval svojim zakonitim dedičem.
Za ceno oporoke pp si poglej podatke na Notarski zbornici Sloveniji v tarifnem delu in zakonskem (trenutna vrednost točke), saj imajo točkovalni sistem, ki je odvisen od marsičesa, torej ti tukaj ne morem pomagati. Še naslov:
Še to bi dodala k Romanovemu sporočilu:
zakonec lahko oporočno razpolaga samo s tistim delom skupnega premoženja, ki odpade nanj (zakonska domneva določa, da je to 1/2 premoženja, pridobljenega z delom v času trajanja zakonske zveze) in z morebitnim premoženjem, ki je njegovo osebno premoženje (ni pridobljeno z delom v zakonski zvezi in ni del skupnega premoženja zakoncev – darila, premoženje, ki ga je imel že pred sklenitvijo ZZ ipd.). To pomeni, če obvelja zakonska domneva o deležu na skupnem premoženju, da je 1/2 skupnega premoženja izločena od dedovanja in ostane last preživelega zakonca, preostala polovica in morebitno osebno premoženje oporočnika pa se deli tako, kot je napisal Roman, in preživeli zakonec deduje najmanj nujni delež.
Lp, Ena
Nujni delež je vedno 1/2 tistega kar bi normalno dedoval, če ne bi bilo oporoke.
V tvojem primeru je lahko tvoj zakonec zapisal oporoko le za svoj delež (njegove delež pa je vedno le 1/2 vajinega skupnega premoženja) Torej ti pripada nujen delež od njegove polovice premoženja, ki pa je odvisen od števila otrok. Tvoja 1/2 vsega premoženja pa ni predmet dedovanja v nobenem primeru. Torej če sta dva otroka je nujen delež 1/6, če so trije otroci je tvoj nujni delež 1/8 in tako naprej….seveda samo od njegove polovice premoženja…
Majda,
zakonca LAHKO RAZDEDINIS, tako da ne dobi nic!
To naredis tako, da v oporoki EKSPLICITNO napises, da zakonca razdedinjas: Svojega moza Janeza Novaka razdedinjam.
V primeru, da ne napises, da ga razdedinjas in ga le SPREGLEDAS v oporoki, lahko uveljavlja nujni delez in dobi, kot ti je razlozil Roman 1/6 premozenja.
Primer oporoke:
OPOROKA
Vse svoje premozenje zapuscam po enakih delih svojima otrokoma Jakcu Novak in Mojci Novak.
Svojega moza Janeza Novaka razdedinjam.
Ljubljana, 27. 5. 2004 lastnorocni podpis
Taksna oporoka mora biti LASTNOROCNO NAPISANA IN PODPISANA.
To je najbolj enostaven primer oporoke. Le to moras poskrbeti, da bo v pravih rokah do tvoje smrti (pri tvojih otroci morda?).
V primeru, da ni lastnorocno NApisana, morata biti zraven se dve neodvisni prici (seveda ne tisti, ki jima premozenje zapuscas), ki se spodaj podpiseta in seveda se tudi ti podpises.
Vec o oporoki si lahko preberes:
Instrument razdedinjenja sicer obstaja, vendar ga je dokaj težko uporabiti. Pravnomočen je namreč samo v primeru, če se je nujni dedič huje pregrešil nad zapustnikom, zoper njega storil kakšno kaznivo dejanje, vdal nepoštenemu življenju itd.
Zadeva ni taka kot v ameriških filmih, ampak dosti bolj komplicirana. Kar veliko ljudi se poskuša komu maščevati z razdedinjenjem, ampak le malokomu to tudi resnično uspe. Na voljo morajo biti namreč zanesljivi dokazi za hujše kršitve, sicer zadeva na sodišču takoj pade. Torej se “povprečnemu” dediču ni česa bati, četudi se je zapustniku pred smrtjo “sfuzlalo” in je v oporoki nakladal :)))
Iz LASTNIH izkusenj ti lahko povem (pravnomocno na sodiscu) , da JE tako enostavno.
V oporoki NI NUJNO navajati razlogov za razdedinjanje.
Nobenih dokazov ni bilo potrebno predloziti sodiscu.
Mogoce bi se lahko “prikrajsani” zakonec odlocil za izpodbijanje oporoke.
Vendar bi v tem primeru dokazno breme (da ni storil nic od: huje se pregrešil nad zapustnikom, vdal nepoštenemu življenju….) lezalo na njemu. Ali se motim?
Vendar, ce obstaja kaksno zdravnisko spricevalo o mozevem “junastvu” (beri modricah na zeninem licu), ali vsaj price…
Morda price o presustvu ali cemu podobnem…
Vendar kot receno, pranje umazanega perila pride na vrstu sele (CE SPLOH), ko se “prikrajsani” zakonec odloci za spodbijanje oporoke.
Mascevanje??
Moram se popraviti glede bremena dodazovanja:
(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.
• Razdedinjenje nujnega dediča in odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Zapustnik lahko izrecno v oporoki ob določenih pogojih nujnega dediča izključi od dedovanja in sicer na
dva načina:
1. z razdedinjenjem (exhereditatio ob iusta causa)
2. z odvzemom nujnega deleža v korist potomcev (exheridatio bona mente)
Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:
1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če je storil kakšno kaznivo dejanje zoper temelje socialistične družbene ureditve in varnost Jugoslavije = zoper RS, njen pravni red, organe, predstavnike in državne simbole;
4. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.
Pogoji za veljavnost razdedinjenja
43. člen
(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvoumen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.
(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 4. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.
(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.