Oplojevanje samskih ZDRAVIH žensk

Tukaj je mnenje uglednega slovenskega psihiatra. Tako bi moralo misliti 2 000 000 slovenskih državljanov.

Spoštovani!

Prosim, da po lastni presoji v neki rubriki časopisa (morda v Sobotni prilogi) objavite naslednji moj prispevek, ki utegne biti za bralce zanimiv tudi zato, ker do sedaj noben psihiater še ni komentiral polemike o umetni oploditvi samskih žensk ali podal stališča o umetnem oplojevanju samskih žensk brez seksualnih partnerjev.
Se zavedam, da bodo feministke in njihovi simpatizerji skušali preprečiti objavo tega teksta, ampak vztrajal bom pri objavi, kajti volilci imajo pred referendumom pravico zvedeti tudi za psihiatrične vidike umetnega oplojevanja samskih žensk

Lep pozdrav!
Janez Rugelj

Dr.sc.med. Janez Rugelj
Če zatreš spolni nagon med nogami,
se ti bo preselil v možgane.
(Iz Flisarjevega Čarovnikovega vajenca)

ANTROPOLOŠKI IN PSIHIATRIČNI VIDIKI ODRAŠČANJA OTROK BREZ OČETA
(patološke implikacije umetnega oplojevanja socialno nezrelih samskih žensk)

Ženska je brezmejno tragično bitje, če ni moškega, ki bi bil zainteresiran za spolnost z njo

Vsaka ženska, ki ni sposobna za ljubezen in zato nima partnerja ter pride po pomoč v psihiatrično ordinacijo, praviloma razodeva silno željo, da bi jo imel nekdo rad. Vsaki postopoma razodenem, da si je treba ljubezen zaslužiti s svojo vsestransko razvitostjo in delovanjem, predvsem pa s spolno privlačnostjo. To pomeni, da se mora – nebogljena kot je – podati na dolgotrajno pot psihoterapije, če se želi tako socializirati, da bo razvila tudi sposobnost za erotiko in spolnost. Je pa pri vsaki skoraj nepremostljiv problem vključitve v program, saj samski ženski, ki nima “gospodarja”, ni možno s pomočjo psihoterapije učinkovito pomagati, razen če bi terapevt bil pripravljen prevzeti vlogo gospodarja, kar pomeni, da bi jo na nek način moral posvojiti.. Samska ženska (enako moški) je namreč za psihoterapevta enigma, saj nima seksualnega partnerja, ki je edini lahko definira. (Tudi kot kandidatka za umetno oplojevanje je enigma, zato jo je nujno vključiti v določen program psihoterapije, da jo strokovnjaki, ki odločajo o umetni oploditvi, natančneje spoznajo, sicer je s psihiatričnega vidika pozitivna odločitev za oploditev strokovno vprašljiva).

V dosedanji polemiki o smotrnosti umetnega oplojevanja samske ženske, ki zaradi nezrelosti (nevrotičnosti!) ni sposobna pritegniti moškega, da jo oplodi in da družno z njo omogoči silno zamotane pogoje za optimalni razvoj otroka, je bilo nanizano veliko argumentov “proti” in nobenega “za”, razen sprevrženega nakladanja o vsestranski enakopravnosti ženske. Vsi, ki potencirajo domnevno enakopravnost ženske, pozabljajo na temeljno sporočilo psihoanalize (ki je temelj za razumevanje bistva delovanja človeškega para), da je ženska enakopravna samo v sferi delovanja moškega, sicer pa je v partnerstvu komplementarna. Družba ne bi smela samsko žensko podpirati, naj rodi otroka, saj ga sama, brez očeta ne more vzgojiti v celostno bitje. Čutim se dolžnega, da v prid zavrnitve umetnega oplojevanja socialno nezrelih samskih žensk, povem nekaj temeljnih dejstev s področja psihiatričnega opazovanja patologije ljudi, ki niso imeli avtoritativnega, pravičnega in uglednega očeta. Potrudil se bom, da v svojem prispevku ne bom ponavljal številnih argumentov “proti”, ki so jih navedli številni razpravljalci, saj se z vsemi strinjam.

Samska ženska ne zmore vzgojiti otroka v celostno človeško bitje, ker je po naravi stvari sama le polovično bitje

Največja dolžnost moškega je, da poskrbi za “štalco”, vanjo pripelje “kravco”, jo udomači in omogoči pogoje za nadaljevanje in razvoj človeškega rodu. To stori tako, da ljubljeni ženi v prvem letu omogoči popolnoma brezskrbno simbiozo z novorojenčkom, ko mora biti pripravljen, da se v tem času žena odmakne od moža, kajti ona pripada predvsem novorojenčku. Ampak, ko mine prvo leto, mora mož spet pritegniti ženo k sebi tako, da dejavno vstopi v življenje novorojenčka na ta način, da ga popelje v svet iger in širšega življenja in tako prekine sicer usodno nadaljevanje simbioze.
Pozneje oče s svojo aktivno prisotnostjo omogoča pri otroku vsestranski razvoj radovednosti in prepreči sicer mračnjaško vzdušje, ki ga ustvarja samska nepotešena, zato pa histeroidna in mračnjaška mati, kajti, kljub temu, da otrok odrašča v tvornem vzdušju obeh staršev, otrok doživi večerno vračanje očeta iz službe, kot da takrat posije sonce. Otroku brez očeta nikoli ne posije očetovsko sonce, zato je obsojen, da domala trajno živi v razmeroma temačno-mračnem vzdušju.
Ko pride sin v puberteto, se spet oče znajde pred odločilno nalogo, da omogoči sinu, da se čimprej znajde v naročju druge ženske, kajti to je pogoj, da enkrat za vedno pretrga erotično seksualne fantazme, ki jih imajo sinovi z materami, če so količkaj erotične.
Na tej stopnji otrokovega razvoja pa šele pride do izraza odločilna očetova vloga, ki jo je zelo natančno definiral znameniti italijanski psihoanalitik Luigi Zoja: »Sociološko je problem moderne družine raziskan: razvezanih zakonov je polovica sklenjenih; očetje odidejo; otroci skoraj vedno pripadejo materi, ki lahko formira novo družino, vendar otrok tam ne najde očeta. Arhetip očeta je negativiziran. S tem je tesno povezana iniciacija mladega človeka. Tolpe nastajajo tam, kjer manjka očetovska figura – tolpe mladih moških, ki jim manjka vertikalna dimenzija, avtoriteta. Zato se vzpostavi horizontalna avtoriteta tolpe, ki je podobna živalski hordi, volčjemu krdelu (podčrtal J.R.) (Razgledi št. 23/1150, 8.12.1999.

Iz navedene skice razvoja otroka je razvidna vsa pestrost življenja otroka ob očetu in brezmejna puščoba, če ga ni.

Očetova vloga pri vzgoji otrok je nenadomestljiva, saj mora postaviti otroku ograde in zid skozi katerega se otrok ne more prebiti, kar je nazorno prikazano v dveh odličnih knjigah, ki so pred kratkim prevedene v slovenščino in bi morale imeti vlogo katekizma za vse starše (1. M. Gurian: Dečke vzgajamo drugače, Učila, 2000 ter 2. D. & J. Elium: Vzgoja sinov, Orbis, 2000). Končno je prevedena tudi knjiga J. & D. Elium: Vzgoja hčera (Orbis, 2001), ki jasno razodeva, da se deklica sploh ne more oblikovati v polnovredno erotično in seksualno bitje, če ni imela priložnosti, da bi osvajala očeta, ki hčerko neizmerno ljubi. Seveda pa nezreli očetje napačno dojemajo “osvajaške ambicije hčere” zato zdrsnejo v pedofilstvo, vedno po krivdi mater, ki imajo s svojem možem polovične odnose, pa nekako zamižijo, če hči pri očetu za silo nadomesti mater. (Prav sedaj imam v družinski psihoterapiji razvezana starša s štirimi otroki. Njuna 21 letna hči bi se rada vključila v moj program zaradi posledic pedofilske zlorabe s strani očeta. Ker oče noče tvorno sodelovati, se lahko hči vključi le, če se očeta javno odreče, saj v psihoterapiji ne more uspeti, če povsem ne prekine stikov s patološkim očetom.).
In še nekaj zelo važnega izhaja iz navedenega “katekizma”- Vzgoja hčera: mati ne more polno razviti in uveljaviti svojega materinstva, če ni ljubljena od skrbnega moža in če z njim ne živi v tvornem odnosu.

Bistvo: Samska ženska brez seksualnega partnerja se ne more znebiti histeroidnega mračnjaštva, čeprav intenzivno masturbira ali uporablja vibrator in ostale nadomestke edino zveličavnega moškega penisa (berite Freuda).
( V mojem programu se vedno nahaja okrog 10 izobraženih žensk v starosti od 23 do 50 let, ki so spolno zavrte do takšne stopnje, da niso sposobne zainteresirati moškega zase. Vse so spolno neprebujene, zamorjene, nesrečne in potrebne vsaj petletnega intenzivnega naknadnega osebnostnega dozorevanja, da se bodo usposobile za oddajanje in sprejemanja Amorjevih puščič. Vse so odraščale ob zamorjenih materah!).

Edino vdova, če je v zelo pozitivnem odnosu s pokojnikom, lahko razmeroma uspešno vzgaja otroke ker v vzgojnem procesu “sodeluje” z otrokovim pokojnim očetom. Samska ali razvezana pa nikakor ne, saj po naravi stvari ne zmore polno “sodelovati” z otrokovim očetom.

(Vsak človek nosi v srcu svojega očeta v pozitivnem ali negativnem smislu do smrti. Jaz sem star 72 let in imam svojega očeta v mislih sleherni dan, zato sem mu tudi posvetil svojo “bojno” knjigo DRAMATIČNO POT s posvetilom, v katerem sem med drugim zabeležil njegova tri dragocena navodila:
– Brez dela in rezultatov dela si popolna ničla in postaneš navaden postopač…
– Ne dovoli, da bi te kdo od nepoklicanih komandiral…
– Kadar si slabe volje, ne rini med ljudi, temveč se umakni v gozd.
Dvomim, da bi brez teh očetovih navodil izpolnil svoje življenjsko poslanstvo: partizanščina, 26 let v JLA, tridesetletni boj s kobalokarščino, tridesetletno oblikovanje socialno-andragoške metode dela z ljudmi v stiski, s pomočjo katere se je ozaveščalo več kot 14.000 ljudi.)

Ljudje v stiski, ki so imeli patološko mater, imajo minimalne možnosti za ozdravitev

Domala vsi pacientu, ki so prišli v mojo ordinacijo v petintridesetih letih mojega psihiatričnega delovanja so imeli mamo s patološkimi značilnostmi: ali je kot samska s posesivnostjo, histeroidnostjo in mračnjaštvom nadkompenzirala seksualno sušo, ali pa je zaradi mazohizma strta in zagrenjena prenašala in tako omogočala nadaljnji razvoj patologije svojega moža (praviloma alkoholika) in tako dejavno uničevala sebe, moža in otroke. In velika večina med njimi je bila tako uničena (nevrotična, asocialna, alkoholična, psihotična…), da ni imela več toliko moči, da bi pretrgali vsakršne stike s patološko materjo
(in morebiti tudi z drugimi patološkimi svojci), kar je predpogoj za uspešen začetek dolgotrajne in silno zamotane psihoterapije (zapoznelega dozorevanja človeka, ki ga je (praviloma) mati onemogočila za optimalni psihosocialni razvoj. Še nikoli nisem srečal “identificiranega” pacienta, ki ne bi bil “obdarjen” s patološko materjo.
Vse to je razumljivo v kontekstu dejstva, da se ženska ne more usposobiti za polno življenje, če ne živi najprej s pozitivnim očetom in pozneje z možem. Patološke matere oseb v duševni stiski so tako močno osebnostno zverižene, da jih je samo izjemno možno pridobiti za rekonstruktivno družinsko terapijo. V veliki večini primerov raje vidijo, da njihovi (odrasli) otroci propadejo, kot da bi se same radikalno spremenile in bile za zgled dolgotrajnemu spreminjanju svojih “zafuranih” otrok. V moji strokovni karieri sem srečal samo tri matere, ki so se vsaj delno podvizale za spremembo, vse ostale sem moral uvrstiti med zavestne uničevalke svojih otrok.
(Nekoč domnevno dobrohotnost “cankarjenskih mater” je dejansko razkrila psihiatrija, saj so se izkazale kot uničevalke otrok).

Antropologom in psihiatrom je jasno kot beli dan, da je praktično nemogoče, da bi se lahko otrok celostno razvijal, če ni pod okriljem tvorne starševske dvojice. Še več: otrok se s ponosom podredi avtoritativnemu in pravičnemu očetu, ga je pa pred sošolci sram, če mora obogati mamo.
Enako se tudi ženske rade podredijo vodenju avtoritativnega in pravičnega moškega voditelja, ne prenašajo pa ženske voditeljice, čeprav morebiti v nekem pogledu prekaša moškega. Tako je bilo, je in bo ostalo – po naravi stvari.Zato je tudi šolstvo, ki je usodno obremenjeno s feminizacijo in permisivnostjo, dejansko v razkroju.

Zagovorniki umetnega oplojevanja samskih žensk ne razumejo kompletne nesposobnost za polno življenje ženske, ki ni sposobna pritegniti moškega

Zagovorniki umetnega oplojevanja socialno nezrelih samskih žensk ne upoštevajo naslednjih nespornih dejstev:
– izhodišče za produktivno starševstvo je po vsem civiliziranem svetu enako: otroke naj zaplodita in rojevata starša, ki sta vsestransko sposobna za korektno vzgojo otrok,
– oba starša morata torej biti zreli osebnosti (na ravni genitalne stopnje razvoja), kar pomeni, da se morata spolno zelo privlačiti in da morata imeti tudi ustrezne socialne in gmotne pogoje za produktivno starševstvo,
– res je, da se visok odstotek partnerstva in starševstva spridi in da so po razidu staršev otroci praviloma prepuščeni »vzgoji« zapuščenim in zagrenjenim materam, ki so se pač izkazale, da niso bile sposobne dobiti in obdržati ustreznega partnerja, ampak to še ne pomeni, da smemo spodbujati celo samske ženske, da rojevajo otroke in jih načrtno prikrajšajo za najpomebnejše življenjsko izkustvo – identifikacijo z očetom,
– ne pozabimo: celostna vzgoja otrok je možna izključno pod taktirko vertikalne avtoritete moškega, ki ima v vlogi reprezentanta družbene realitete ustrezne prerogative za prenos številnih znanj iz prejšnjih generacij na naslednjo, medtem ko so matere nepogrešljive asistentke pri vzgojnem procesu, zlasti v pokrivajoči vlogi (glej stališče Luigi Zoje o brezpogojni nuji vertikalne avtoritete moških za normalen razvoj otrok),
– s histeričnim feminizmom ženske kvarijo celotno družbo, saj se moški praviloma izognejo poskusom, da bi jih prevzgajale žene (ki so čedalje bolj obsedene s spraševanjem, poučevanjem, nadzorovanjem moža …, kar je temeljna značilnost domala vseh zakonov v krizi) tako, da se podajo na pot »odsotnega moža in očeta«,
– odrasel človek, ki ne živi v partnerstvu, je enigma, ker ni nikogar, ki bi ga lahko celostno definiral, kajti posameznika lahko celostno definira edino seksualni partner,
– v jalovem zakonu je smotrno zdravljenje neplodnosti tudi zato ker se partnerja vzajemno celostno definirata, kar zlahka ugotovi zdravnik, ki zdravi posledice neplodnosti v zakonu,
– vsak sposoben moški, ki je dosegel genitalno stopnjo razvoja, ima po 17. letu starosti dekle oz. partnerko, ali pa celo eksperimentira z večjem številom kandidatk za morebitno partnerstvo, kar je povsem naravno in celo zaželeno,
– enako velja za ženske, saj tiste, ki so dosegle genitalno stopnjo razvoja in so vsestransko prebujene ter znajo spuščati Amorjeve puščice (torej se znajo »ponujati«), imajo oboževalce in si lahko med njimi izberejo »žrtve« za »oplojevalce«, če so se pač odločile, da bodo rodile brez vstopa v zakonski pristan, torej da bodo zavestno (kar je psihopatska poteza) prikrajšale otroka za doživljanje polnega očetovstva,
– predvsem nevrotične (torej bolne) ženske niso sposobne (preprosto kot osebnosti niso privlačne in so zato v temelju zagrenjene) dobiti moškega za partnerja ali zgolj za »oplojevalca«, oziroma so nekatere tako nevrotične, da niso plodne, kar je A. Ihan opredelil takole: »Človek ki živi v srečnem partnerskem razmerju, zbuja zavist tistim, ki tega nimajo in si vsaj latentno očitajo, da tega problema niso nikoli odločneje uredili« (Zavist, Delo, 8.7.2000:22),
– zavedati se moramo, da so nekatere aktualno »jalove« ženske takšne zaradi njihove nevrotične situacije, saj v takšnih primerih narava sama poskrbi, da seme pač ne pade na plodna, pač pa na jalova tla,
– dogaja se, da zaradi nevroze aktualno jalova ženska brez težav zanosi, ko je ob sodelovanju (seksualnega!) partnerja v skupini za pripravo posvojiteljev vsaj za silo pozdravila nevrozo in dobila otroka v posvojitev,
– samske ženske, ki želijo roditi, bi morale iti skozi naslednje faze priprav za materinstvo: psihoterapija nevroze do genitalnosti, usposabljanje za partnerstvo, realizirano partnerstvo ali vsaj poskusno spolno razmerje z dovolj pogostimi spolnimi odnosi vsaj eno leto…,
– domnevno jalova samska ženska bi morala k ginekologu s seboj pripeljati spolnega partnerja, saj brez pregleda njegove sperme ni mogoče ugotoviti njene domnevne jalovosti. Samska in domnevno jalova ženska brez kontinuirane spolnosti ne more pričakovati , da ji bo medicina z umetno oploditvijo nadoknadila njeno nesposobnost za vzpostavitev spolnega partnerstva,
– dolžnost družbe je, da skrbi za dobro starševstvo rojenim otrokom, ne pa da omogoča samskim ženskam, da izpostavljajo umetno oplojene otroke nekvalitetnemu starševstvu (oz. zgolj materinstvu).
Dosledno moramo upoštevati temeljno posledico agresivnega feminizma: moški se poda na “pot odsotnega moža in očeta”, žena pa ostane do smrti zapuščena in zaznamovana, da ni bila sposobna dobiti oz. obdržati moškega. Zaradi navedene zagrenjenosti in označenosti je jasno, da nima polne licence za vzgojo otrok.

Prizadevati se moramo za polni razvoj sposobnosti za ljubezen, za spolno prebujanje, za empatičen odnos med moškim in žensko, ter med staršema in otroki

Že 30 let se ukvarjam s skupinsko partnersko psiho in socioterapijo »ljudi v stiski« (v katero so vedno vključeni tudi nekateri otroci od 5. do 25. leta starosti), ki so v stisko zabredli praviloma zaradi patoloških mater, ki so vztrajale v patološki zakonski zvezi (najpogosteje z alkoholikom) in tako zavestno izpostavile svoje otroke uničevalnemu procesu »vzgoje« (takšnih žensk je v Sloveniji vsaj 200.000, ki skrbijo za stalno reprodukcijo vsaj delno pohabljenih otrok iz patoloških zakonov), ali pa so kot samske ženske (ki pač niso dosegle genitalne stopnje razvoja in zato za moške niso bile privlačne) skušale na nezrel in škodljiv način nadkompenzirati bedo samstva z rojstvom nezakonskega otroka. Samska ženska se z nezakonskim otrokom vsaj za silo prebije iz socialne izolacije v družbo, saj hodi z otrokom v vrtec, šolo itd., kjer se srečuje s sotrpinkami. Tako so otroci samskih žensk največkrat sredstvo za prebijanje njihovih mater iz socialne izolacije v družbo. To pa ni moralno početje.
Velika večina primerov ljudi v stiski (ki jih pesti nevroza, katera je tako rekoč temelj za domala vse mentalne motnje) ne more polno ozdraveti dokler v dolgotrajnem in zelo zahtevnem procesu psihoterapije ne razreši patoloških odnosov s primarno družino, ki se največkrat zreducira na patološko mamo. Če nič drugega, zagrenjena mati vcepi v otroka nezrel odnos do spolnosti in ga tako napravi za spolno invalidno osebo. Če do razrešitve ne pride, lahko pacient ozdravi le, če povsem prekine odnose s primarno družino, ki je bila vir mentalne motnje.

V evropski družbi že imamo dovolj patologije, saj je že več kot 60% ljudi v raznih oblikah duševne stiske (alkoholiki, kadilci, debeluhi, narkomani, zaležanci, faliranci, nezaposleni, postopači ter njihovi svojci …) in ni razlogov, da bi to patologijo širili tako, da bi še medicino zadolžili za oplojevanje samskih žensk, ki še niso dosegle genitalne stopnje razvoja in zato (še) niso sposobne za tvorno partnerstvo, ki je absolutno nujno za optimalni razvoj otroka. O zasilnih rešitvah (samska mati, reja, posvojitev …sedaj ne bom razpravljal.

Menim, da moramo ob morebitnem zavzemanju za enostarševstvo samskih žensk upoštevati tudi naštete okoliščine in si ustvariti (vsaj) vizijo posebnih komunalnih družinskih organizacij (dnevnih družinskih komun, ki bi bile dejavne zlasti čez vikende), ki bi jih vodili posebej usposobljeni avtoritativni moški z ustrezno licenco in koncesijo, v katere bi se vključevale samske ženske z otroci, kateri bi lahko edino tako do neke mere doživeli in ponotranjili vlogo in pomen vertikalne avtoritete urejenih in pravičnih moških. Samske in zapuščene ženske pa bi čez vikende imele priložnost, da se usposabljajo za prehod v “lajf”.

Sklepna pripomba: Vse kar sem napisal, lahko dokumentarično podprem s številnimi “primeri”.
Dr.sc.med. Janez Rugelj

Jaz si bom vseeno pridrzal pravico do svojega mnenja in upam, da si bo tako pravico pridrzalo se ostalih 1.999.999 prebivalcev Slovenije!!! Se mi pa prav smili ta tvoja bejba (ce jo sploh mas – da ti ni mogoce zato “udarilo na mozgane”).

LP

Matej

Ni treba žaliti človeka, če je objavil zelo zanimivo branje. Je pa škoda, da se temu posveča toliko pozornosti, ko je v tem trenutku še vsaj nekaj enakovredno pomembnih tem v akciji.

zakaj se raje ne govori o posvajanju otrok brez starsev kot pa o oplojevanju samskih zensk?

Sem dolgo čakala, da na to temo preberem mnenje dr. Ruglja in moram mu priznati, da je spet zadel v polno.Sem mnenja, da bi bilo zelo pametno, če bi pol miljarde slovenskih tolarjev raje porabili za terapijo in z tem pomoč samskim ženskam, da se spoznajo z življenjem v dvoje, da spoznajo, da je spolnost ključ k uspešnemu življenju obeh partnerjev in njihovih otrok. Upam, da ne bo kdo razumel tega kot žalitev.Lep pozdrav od osebe, ki je poskušala zakonsko krizo rešiti tako, da se je potrudila v zvezo spet vrniti to, kar je bilo pred poroko, in rešila zakon pred ločitvijo. Zdaj nam je vsem lepše in žal mi je za leta, ki so šla mimo, ko sem odrivala misel na spolnost, da bom boljša mati. Zdaj sem boljša in uspešnejša.

Pri Ruglju tako vedno vse zveni, kot da smo ženske vse krive – če je mož pijanec, je ženska kriva za napačen razvoj otroka, če je mož pedofil, je ženska kriva za to,… Kje pa je krivda moža?
Saj se strinjam, da morata biti za vzgojo otroka prisotna oba starša, vendar se svet spreminja in z njim tudi ženske. Veliko je žensk, ki so samozavestne in čisto nič zamorjene brez moškega pa si želijo otroka. Ta otrok bo živel v vedrem okolju, brez zamorjene mame in brez očeta “pijanca”. Kaj je potem bolje: srečna mati brez moža ali depresivna mati in mož pijanec. Gre za dvorezen meč – nekatere ženske so sposobne samohranilstva, druge ne – vsaka mati pa ima rada svojega otroka in to je najbolj pomembno.

Z ninanano se popolnoma strinjam in sem absolutno ZA oplojevanje samskih žensk in ne razumem tistih, ki so proti. Saj si konec koncev to želijo ženske same in tudi same najbolje vedo zakaj. Za njihovo srečo ( in srečo njihovih otrok ) bi morali Slovenci nekaj narediti in se veseliti z njimi !!!

Naj nam gospod Rugelj dovoli, da se sami opredelimo. Upam da ne misli, da smo vsi neumni, kar od njega tudi ne bi bilo neko presenecenje.
Lep pozdrav

Nika je pisal/pisala:
> Naj nam gospod Rugelj dovoli, da se sami opredelimo. Upam da

Mislim, da to dovoli. Hotel je le dopolniti sliko, kar ni nič narobe, saj nikoli ne škoduje, če je neka stvar predstavljena na več načinov. Mislim, da nihče ne more oporekati tega, da je oče še kako potreben in pri samskih ženskah bo to problem, ki se bo pokazal kot resen problem šele čez 20 in več let, a bo takrat še kako prepozno.

> ne misli, da smo vsi neumni, kar od njega tudi ne bi bilo
> neko presenecenje.

Res je, da je senzacionalist, ampak vsakdo ima kdaj tudi prav. Dovolite tudi njemu, da ima kdaj prav.

Menim, da je tale Rugelj sam potreben kakšnega psihiatra.
Kljub temu pa sem proti oplojevanju samskih zdravih žensk in sicer;
vsi primeri teh zdravih žensk, ki bi se rade umetno oplodile se mi zdijo primeri za psihiatra (kje je kakšno zagotovilo, da taka ženska ne bo svojih frustracij prenašala na otroka)
če dovolimo da lahko samska ženska dobi otroka z umetno uploditvijo s tem
določimo, da otrok ne potrebuje očeta, kar mislim, da ni res. Otrok potrebuje oba starša.

Lep pozdrav!

Kaj si pa moški želijo? In kdo bo poskrbel za srečo moških samih? Samske Slovenke? Ali pa Politika? Če že delamo na enakopravnosti!?
Se mogoče kdo to vpraša?

1. se vidi da imaš neizoblikovano mnenje

2. Skrbi za svojo “bejbo”

3. Do referenduma pretehtaj razloge ZA in PROTI noveli.

gregor je pisal/pisala:
> 1. se vidi da imaš neizoblikovano mnenje

Zakaj bi imel neizoblikovano mnenje, če vidim dlje od drevesa? Preveč ljudi se ukvarja samo s to temo in pozabljajo na druge stvari. Cel svet se ne bo ustavil zaradi tega vprašanja in marsikdo bi znal to nepozornost za druge teme izkoristiti v svojo korist. Ljudje bi morali biti bolj kritični in ne dovoliti, da jim peščica usmerja pozornost.

Vse je tako, kot da to res nikogar ne zanima!

Izgleda pa da je “boleče” za nekatere, ker se je stroka (vsaj del nje), pa čeprav v obliki “osovraženega” dr. Ruglja, tako očitno in s strokovno obrazložitvijo izjasnila PROTI izglasovanju referenduma. Najbolj zanimivo pa je, da ko slišimo tako mnenje, ki nekaterim ni všeč. bi ti isti take strokovnjake kar “izbrisali z obličja zemlje”, ker da govorijo neumnosti.

Hm, samo potem se pa lahko vprašam, kaj delajo naše fakultete? A šolajo same bodoče bebce? Mar dolgoletna praksa nima nobene veljave?

“Za njihovo srečo ( in srečo njihovih otrok ) bi morali Slovenci nekaj narediti in se veseliti z njimi !!!” ———>je absurd, saj darovalci semena sploh ne bodo Slovenci!

Dosti imam teh biotehnoloških zlorab!
Zakaj se vsi ukvarjajo z položajem (samskih,neplodnih,…) žensk ali moških?!!!
Naj se raje vprašajo, kako se bo počutil otrok, spočet na hladen način in morda celo načrtno genetsko določen?!!!
Otrok ima po naravni poti pravico do obeh staršev…vcasih se tukaj zalomi, ampak vseeno vsaj ve razloge za to. Tudi jaz živim ločeno od enega pravega starša, a razumem zakaj. Nikoli pa ne bi mogla odpustiti staršu, da bi me nalašč prikrajšal za očeta/mater, nacrtno določal moje gene ali pa celo kloniral! Vse te stvari so nasilje nad otrocmi!!! Pri takšnih odločitvah ne gre za probleme nekterih ljudi, ampak za otroke, za prihodnost!!!

Samo dolgo, predolgo nakladanje. Mojega mnenja žal ne boš spremenil.
Sploh pa je noro tule na forumu razglabljati o temah, ki so resne.
samo to naj povem, da me je oče dolga leta pretepal, poniževal in šele ko sem se odselila sem spoznala, da le nisem tako ničvredna kot me je on označeval.
Če bi lahko zavrtela čas nazaj bi bila raje brez očeta in samo s svojo mamo, ki
je tudi utrpela veliko nasilja, a je še vedno z upanjem gledala v življenje.
Omogočila bi ženskam to pravico, saj se dandanes moški preveč znašajo nad ženskami in jim včasih ne preostane drugega kot, da naredijo to potezo.

Dragi moji forumovci ali se je kdo mogoče vprašal, da pri referendumu ne gre zgolj za oplojevanje samskih žensk, kajti za cca 8-10 oploditev na leto pa toliko dvignjenega prahu. Osebno mislim da je v ozadju politika, kajti s takim referendumom se lahko določi nadaljna usmeritev države.Če bo referendum uspel in bo oploditev samskih žensk možna, bomo močno nasprotovali cerkvi, ki je proti takim dejanjem. Ali ni to že politika?
Srčno upam da se motim. In da so snovalci referendum naredili zaradi samskih žensk, ki si želijo otroke in ne zaradi političnih razlogov. Mi pridni državljani pa bomo referendum plačali in se na njem odločili ali smo za ali proti.

V Sloveniji je toliko zdravih moških, ki bi z vsem samskim ženskam z veseljem opravili “biomedicinsko oplodnjo” in za to storitev ne bi potrebovali niti enega proračunskega tolarja. Ostale, ki take naravne oplodnje ne marajo, si kakšne drugačne niti ne zaslužijo.

Pa brez zamere (nasprotnikom-cam)!

DRAGA IDA. TUDI JAZ SEM BIL V OTROŠTVU VEČKRAT TEPEN, VČASIH PO PRAVICI, VELIKOKRAT PA ZATO, KER JE OČE PRIŠEL DOMOV PIJAN. MATI JE OB TEM RES VELIKO TRPELA, PA TUDI MI ŠTIRJE OTROCI. ZDAJ, KO OČETA VEČ NI, RAZMIŠLJAM ZAKAJ JE BIL TAK?
ŽIVEL JE BREZ OČETA! IN BREZ MATERE. MATER JE SICER IMEL, TODA ZA OČETA NI NIKOLI IZVEDEL. MATI GA JE PUSTILA V GOZDU, KER SE JE BALA GOSPODARJA NA KMETIJI. VSO OTROŠTVO JE PREŽIVEL PRI SORODNIKIH, BLIZU MAME. VEČKRAT JE DEJAL: “DA BI LE IZVEDEL OD MAME KDO MI JE OČE?” PA VENDAR JE UMRL PREJ KOT MAMA, PA TUDI BREZ IMENA OČETA.
DRAGA IDA! DA NE BO TUDI VAŠ OTROK SPRAŠEVAL KOT MOJ OČE.