o nobeni statistiki nisem govorila,ena od operirank pač je.
niti nisem napadala,le povedala svoje mnenje.Ki ga očitno ne morete prebaviti,niti sprejeti,da kdo razmišlja drugače,kot vi ter vas ne pomiluje.In to nekdo,ki je bil v vaši koži in še kako dobro razume,kako je,če si debel.Nočete drugih izkušenj,le tiščite glavo v pesek in kot molitev ponavljate samo en in edini vaš prav.Pa živite v svojem ozkem svetu in se še naprej smilite same sebi,ki vam samo operacija lahko vrne smisel življenja.
Zdaj pa hop po meni, pupa.

Že nekaj časa spremljam ta forum, ker imam tudi sam nekaj kilc preveč, obenem pa veliko berem o zdravem načinu življenja in rekreaciji tudi po tujih forumih. Tudi jaz sem včasih mislil, da je operacija podpiranje lenobe, kar pa še zdaleč ne drži. Je le pomoč pri hujšanju, vendar če ne spremeniš mišljenja in začneš zdravo jesti, se zrediš nazaj. Tisti, ki mislite, da je tako enostavno, si preberite, koliko ljudi se je po parih letih zredilo nazaj in kakšne težave imajo:

http://forums.webmd.com/3/diet-exchange/forum/845/75

Upam, da vsem, ki so se odločili za operacijo, naredi klik v glavi, da spremenijo življenjski stil, drugače bo čez par let spet isto nezadovoljstvo in slaba volja. Veliko sreče pri tem 😉

No, pa sem prebral to temo 🙂

1. Kar se tiče načina življenja…če nekdo vsak dan kolesari je to njegov način življenja. In če potem pade s kolesom in si zlomi nogo, je zlom noge posledica njegovega načina življenja. Po logiki nekaterih tukaj bi si moral zdravljenje sam plačat, ker je to posledica njegovega načina življenja.

2. Dvomim da je doktor Breznik našel ”tržno nišo”. Če si zaposlen si pač zaposlen in delaš kar ti rečejo. Če ne bo operiral nekoga na želodcu bo pač operiral nekoga na črevesu (al kaj pa on operira)

3. Kar se tiče operacij ne vem koliko se jih izvede in koliko jih je resnično potrebnih. Če ima nekdo ITM 40+ je verjetno operacija pametna rešitev. Če pa ima nekdo ITM 30 pa se strinjam da je operacija podpiranje lenobe. Ampak za to odgovarja zdravnik, ki človeka napoti na operacijo.

Drugače pa sem na to stran naletel po tem ko sem prebral članek v Financah:

http://www.finance.si/238647/Moti-me-satanizacija-na%B9ega-poklica

Kdor pa ni sposoben normalne komunikacije (tako zagovorniki kot nasprotniki) pa se raje naj ne oglaša.

Lp

Sploh nesem vsega brala ker mi je tale ‘proti lenobi ni zdravila’ tok dvignila pritisk…jaooo…

Lahko komentiram samo to….škoda, da naše zdravstvo ni steriliziralo in kastriralo tvojih prednikov, ki so imeli že dedne bolezni sklepov, ker tudi ti in tvoji nas vse precej stanete (beri našo zdravstveno blagajno)…jaooo…in z zmerno rekreacijo in primerno hrano, bi tudi tvoja tetka lahko težave s sklepi omejila. Pa me popluvaj, mi problema. Ampak tudi ti pluvaš na take, ki imajo težave. Groza.

Sem se mogla skašlat

Kako je lahko druge soditi po svojih vzorcih, a ne. Pa avtorica posta sploh ve kakšni so le ti ljudje, a vidi samo sama sebe in svoje potrebe. Alo tudi zlomi in poškodbe zaradi recimo adrenalinskih športov bi bilo potrebno posebej plačevati. Kaj bi pa na to rekli.

Vsak vidi pač življenje iz svojega zornega kota in le redki imajo to moč, da so nepristranski. Avtorica in somišljeniki tega posta že niso.

Pozdravljeni,
oprostite, ker motim ravno v tej temi, vendar bi vas lepo prosila, če bi bile tako prijazni in mi pomagali pri projektni nalogi za maturo in rešile ta kratek vprešalnik: http://www.mojaanketa.si/anketa/522629293/0/
Že v naprej se vam zahvaljujem!!!!:-))))))))))))

Operacijo si vsak plača SAM! Če nimaš sklenjenega osnovnega in dopolnilnega zavarovanja si samoplačnik!
Pred posegom, opraviš vrsto različnih pregledov, in ugotovijo ali si sloh sposoben spremeniti prehrano. V kolikor se prenajedas ti posega ne odobrijo!
Od prvega pregleda do posega gre tudi po več kot dve leti mimo.
Operacija ni podpiranje lenobe. Ampak je pomoč.
V kolikor si pripravljen sodelovati in spreminjati navade, te operirajo, sicer pa ne. Mnogo se jih tudi zdedi in tisti ostanejo na čakalni listi po več let. Nekateri sploh ne pridejo na vrsto.
V Ljubljani mi je dieteticarki rekla da ima en kup pacientov in le nekaj od tistih bo zares operirano.
Gastroskopija, meni so dobili Helicobacter in so me zdravilu z antibiotiki in to trikrat. Za endokrinolog sem v Lj čakala skoraj leto. Z mano sta bili še dve. Eni so odkrili sladkorno, drugi pa nekaj drugega.
Pri psihologu te sprašujejo, kaj si že sam pred tem naredil da spremeniš navade. Kako je, kolikokrat. Prinesti moraš jedilnik, ki ga beležis pi več mesecev.
Opraviti moraš hujšanje v zdravstvenem domu na delavnici.
Potem je tu še pulmolog iz zdravil za pljuča.
Opraviti je potrebno tudi EKG ali srce Slovenije prav deluje in med posegom ne bi prišlo do kakega zastoja ali maj nepredvidljivega.
In od vseh teh, ki se prijavijo na operacijo jim morda 15% res operirajo, sama bi rekla da manj kot 10%.
Po posegu te čaka dobesedno stadanje. Če se pregrešiš ti lahko zelodec poči in umres. En mesec si dajas inekcije proti strdkom.

Veste kaj, ta pot je naporna. Vsak ki da to skozi je zame junak.

Vsak ki se odloči, da bo šel pod nož oz na poseg se zaveda da je zdravje še kako pomembno in da je potrebno vzeti možnost, da gre morda kaj narobe. Se vedno nekateri mislite da je to lenoba?

A veste kaj je zame lenoba? Leposukcija. Greš na poseg, in potem delaš isto kot prej. In ravno tako sam krije stroške kot pri operaciji. Na tak ali drugačen način.