Spoštovani, pod tem naslovom se se vam prvič oglasil 21.10.2010, Za osvežitev spomina vam
ponovno pošiljam izvid po operaciji, “Operacija ( 10.1.2011 ) in kontrolni pregled sta za mano. Izvid : ekstraperitonealna laporoskopska radikalna n-s prostatektomija. Gleason 3+3=6 Tumor je omejen na prostato in zajema oba lobusa (pT2c).Gre za majhen tumorski volumen, tumor se kaže v obliki dveh manjših nodusov, prvi desno apikalno, drugi pa nekje v sredini prostate dorzalno.Ni ekstraprostatične širitve. Ni infiltracije seminalnih vezikul.Resekcijski robovi potekajo v zdravem.Preostali parenhim kaže izraženo hiperplazijo. TNM zamejitev : pT2cR0. PSA mesec in pol po operaciji =0,021” Po sedmih mesecih sem naredil PSA in je 0,017. Ali lahko rečemo, da je to dobro in da lahko zelo optimistično gledam naprej. Star sem 54 let. Še vedno me moti, da ni
rezultat pod 0,00?, Ali lahko na rezultat upliva vnetje senčil ?. Ali je možno, da pri operaciji, pri kateri se operater trudi ohraniti čim več živcev ostane kakšna zdrava celica prostate, katera bi
lahko vplivala na rezultat PSA.
Za odgovor in prijaznost se vam zahvaljujem

Spoštovani!

“Ali lahko na rezultat PSA po RRP vpliva vnetje sečil?” Ne.

“Ali je možno, da pri operaciji, pri kateri se operater trudi ohraniti čim več živcev ostane kakšna zdrava celica prostate, katera bi lahko vplivala na rezultat PSA?” Da. Seveda. Ravno za to gre v večini primerov.

Če patolog napiše, da je izrezano v zdravo, to pomeni, da na mestih, kjer je pogledal (pregleda pa se manj kot 1% tkiva), v kirurškem robu ni rakavih celic. So pa seveda lahko nerakave celice prostate – pač ni celotna prostata odstranjena, saj bi na ta način bistveno poslabšali možnost za ohranitev živčno-žilnega snopa. Obstaja seveda še teoretična možnost, da je rak še zunaj, torej je ostal noter ali pa celo, da bi bil že drugje po organizmu. Vendar je realna možnost za to zelo majhna. Iz spremljanja tisočev bolnikov po vsem svetu se je zato izoblikovala doktrina: pokazalo se je, da v številnih primerih, ko PSA po RRP ni 0.00, ostaja pa pod 0.20, gre za ostanek benignega, ne-rakavega, običajnega tkiva prostate. Če pa PSA raste nad 0.20, gre v večini primerov za ostanek rakavega tkiva (ali pa bi se lahko seveda v ostanku nerakavega tkiva teoretično na novo razvil rak čez leta).
Zato velja, da PSA po operaciji spremljamo npr. na 6 mesecev in čim se izkaže, da je PSA nad 0.2, takoj predlagamo še tako imenovano “reševalno obsevanje”. Pomembno je, da ga opravimo preden PSA naraste nad 1.5 – če je po RRP PSA nad 1.5, je večja verjetnost, da se je rak razširil že po organizmu in potem je smisel lokalnega obsevanja vprašljiv.
Meja PSA, da lahko rečemo po operaciji, da je v redu, torej da je nekdo ozdravljen raka, se je arbitrarno določala in spreminjala, ponekod velja 0.1, ponekod 0.3, zdi se, da je največ ponovitev ali lokalnih napredovanj rakov ujetih, hkrati pa večina benignih ostankov prostate puščenih, če je meja 0.2

Mimogrede – po obsevanju raka prostate PSA nikoli ne pade na 0.000. Tam se spremlja tako imenovani “nadir” – najnižja vrednost po obsevanju in se recidiv bolezni po obsevanju ugotavlja kot naraščanje PSA-ja od najnižje vrednosti, ki jo je dosegel in ta ne vedno več kot v vašem primeru, ko je 0.017.

Obstaja še možnost, da bo to tkivo prostate, ki je ostalo v organizmu (sicer bi bil PSA 0.00), še atrofiralo – procesi vnetja in celjenja in bo PSA še upadel ali bo nihal.

Kirurg bi sicer najverjetneje lahko napravil tako, da bi bil PSA v vašem primeru 0.00. Ampak vi bi bili potem verjetno inkontinentni in zelo verjetno povsem impotentni. Ali bi bilo to smiselno? Da – če bi šlo za raka z oceno po Gleasonu 8 ali več. Ker pa je šlo za raka Gleason 6, ker je bil izhodiščni PSA sprejemljivo nizek in ker ste mladi 54 let, se je kirurg odločal tako, kot se po sedanji doktrini zdi najbolj smiselno. Res je sicer, da so raziskave pokazale, da je večja verjetnost, da pride do napredovanja bolezni, če je po operaciji PSA zaznaven kot pa, če ni – vendar – gre pač za bolezen – zboleli ste in potrebno bo s tem živeti in ukrapati glede na to, kar bo pač življenje prineslo. Torej – vsake 3 mesece si dajte izmeriti PSA in to je vse, kar se zdi ta trenutek glede na podatke, ki ste jih posredovali, smiselno. Upati je, da PSA ne bo nikoli narasel nad 0.2, to je tudi najbolj verjetno, če pa bo, bo pa takrat treba ukrepati. Ukrepati je potrebno takoj čimprej, ko PSA zraste nad 0.2, vendar pri R0 resekciji po sedanji doktrini, kot jo sam razumem, ne prej.

Lepo pozdravljeni!