Pozdravljeni! Še v otroštvu sem imela zelo resno operacijo ušesa. Ker zdravnik ni pravočasno podal prave diagnoze, se mi je za ušesom začela zaradi vnetja, mislim da notranjega ušesa, delati “bula” gnoja, tako da so mi morali med operacijo brusiti kost. Zdravnica mi je rekla, da so mi v uho naredili plastiko, vendar ne vem kaj naj bi to bilo. Z operacijo sem izgubila 30% sluha na tem ušesu. Problem pa ni v tem. Že od takrat se mi pojavljajo luknje v spominu. Od takrat je minilo že 20 let, iz vseh teh let pa se spominjam samo pomembnih ali zelo “odmevnih” dogodkov. Velikokrat mi prijateljica reče, ali se spomniš ko sva to pa ono, sama pa se ne spomnim nič. Zanimivo je tudi, da se iz obdobja pred operacijo (operacijo sem imela pri 7-ih letih) tudi zelo malo spomnim. Otroštva skorajda kot da ga ne bi bilo – par dogodkov, ki so me ali zelo razveselili ali zelo prizadeli.
Ali so moje spominske luknje posledica te operacije ali je to lahko kaj drugega? Kratkoročen spomin imam zelo dober, saj z učenjem nisem imela nikoli problemov pa tudi vsakdanje stvari, ki jih moram opraviti (npr. kaj kupiti v trgovini) si z lahkoto zapomnim.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovani!

Mislim, da gre pri tebi pač za značajsko potezo, katere dogodke si zapomniš in katere ne. Na tem področju smo ljudje med seboj zelo različni. Po moje se ti s tem ni potrebno obremenjevati. Najboljši spomin je zapis. Zapisuj si določene dogodke, ki jih po tvoje ne bi smela pozabiti in kasneje ti bodo ti zapisi služili kot sedaj prijateljica.
Ti sploh ne veš, kako zabavno je listati po starih zapisih, obujati spomine in brati zapisane misli iz preteklih obdobij. Mogoče celo bolj kot gledati album.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik