Zakaj zdravniki ne jemljejo pacientov celostno in jih ne zanima nič drugega kot samo uradno zdravljenje ?

Moj primer je takle. Že 4 leta sem diagnosticirana kot onkoloąki bolnik , bolezen se mi je ľe večkrat ponovila, tudi transplatacija kostnega mozga ni uspela. Kljub vsemu in več kot 20 kemoterapijam se dobro drľim. Trenutno ľe več kot leto dni brez ponovitve – to je zame uspeh .Stalno se trudim za svoje zdravje in sem sprobala ľe vse, od bioenergije, radiostezije, vitaminske podpore, meditacije, komplementarnega zdravljenja …. ąe bi lahko naątevala. Zelo tudi pazim na prehrano in sploh delam vse da si krepim imunski sistem.

Moji rezultati so glede na vse odlični, vendar kadar omenim zdravnici da počnem to in to ali jem to in to,; v bistvu bi rada njeno mnenje, doľivim razočaranje saj me enostavno presliąi ali pa mi da vedet da je to zanjo brez veze. Kljub vsemu pa se čudi rezultatom.

Še dobro da me ob njenem obnaąanju ne mine volja do vsega. Zdaj ji enostavno ne povem nič več ker je brezbriľna kar se tiče drugih metod za krepitev imunskega sistema. Mislim pa da bi mnogim bolnikom sama lahko dala kakąen nasvet , če bi posluąala svoje paciente.

Vse to me res boli. Zanima me če ima ąe kdo kakąne izkuąnje v zvezi z obnaąanjem zdravnikov ?

Samo moje skromno mnenje. Rina, živimo v demokraciji, kdo pa pravi, da mora biti ta zdravnica vaša osebna. Poiščite si drugo, ki vam bo znala prisluhniti. Tako kot ne more biti vsak učitelj, tudi ne more biti vsak zdravnik.

LP Lela

To kar piąete ne drľi za vse zdravnike. Tudi sam zdravim bolnike z rakom in mislim, da delate prav, ko si iąčete pomoč ąe kje drugje. Več teme je pred nami kot za nami. Prepričan sem, da bo čez čas mogoče obiskati komplementarnega zdravnika ali zdravilca – tistega, ki dopolnjuje uradno zdravljenje tudi uradno, mogoče celo na napotnico. To postaja aktualno tudi v uradnih medicinskih krogih. pot je ąe dolga in prav je tako. Moramo biti kritični do vseh načinom zdravljenja, tudi do komplementarnega. Verjemite pa mi, da bi se brez zdravljenja na OI z Vami sedaj ne bi dopisoval.
Naredimo Center za komplementarno medicino v Ljubljani, po moľnosti blizu KC. Najti moramo odgovorne in kritične zdravnike, ki prisegajo na komplementarno medicino: homeopate, bioenergetike, akupunturiste. Bolnik bo lahko poleg obiska pri zdravniku specialistu obiskal ąe komplementarnega zdravnika, ki mu bo lahko po svojih moľnostih pomagal in ga pomiril. Nasvet bo tako strokoven, bolniki pa bodo lahko na ta način priąli do pravega človeka, ne pa da begajo okoli in iąčejo.

Zelo pozdravljam vaąo idejo, g.Nikolaj. Mislim da je v Ljubljani kar nekaj zdravnikov, ki se ukvarjajo s komplementarno medicino (tudi sama zahajam k enemu od njih), ki imajo za seboj ľe dolgoletne izkuąnje in tudi uspehe. Je pa to stvar, ki si jo vsak ne more privoąčiti – finančno, pa tudi vsak ne ve zanjo.

Mislim da bi to res omogočilo onkoloąkim bolnikom več moľnosti in upanja.

Upam da me niste narobe razumeli, jaz namreč ne zanikam uradnega zdravljenja, le podpiram ąe kakąno dodatno moľnost zdravljenja, ker samo z uradnim zdravljenjem je teľje vzdrľevati zdravje (po končanem uradnem zdravljenju) oz. tudi strah pred ponovitvijo je večji, ker imaą občutek da nisi dovolj naredil za sebe oz. vedno lahko naredimo nekaj ąe več zase in se krepimo, sploh pa je pomenbno da delamo na sebi.

Mislim pa da imajo ljudje premalo informacij in s tem moľnosti za ozdravitev.

Veliko bolnikov npr. sploh ne ve da obstaja psihoterapevt na onkoloąkem, da obstajajo tečaji za sprostitve, druątva…da je moľnost druľenja s sebi enakimi – zdravniki o tem namreč ne marajo preveč govoriti.

Spostovana Rina
Poskusam razumeti vase razocaranje nad vaso zdravnico, saj si se predstavljati ne morem vsega, kar ste morali prestati v teh stirih letih. Ce se zdravnica ne strinja z vasimi postopki, bi vam to morala vsaj odkrito povedati, kaj po njenem mnenju delate narobe. V nobenem primeru se ne bi smela nasmihati ob vasih poskusih, da storite kaj vec zase. Vas kratek opis me je spomnil na knjigo, (zal pokojnega novinarja) Mileta Vrega; “Obkoljena zver”, ki jo toplo priporocam vsem bolnikom, ki je se niso prebrali. Vas nacin zivljenja je vreden vsega obcudovanja… Tudi sam smatram, tako kot Nikolaj in Renci, da je zdravljenje OI na nujno in nenadomestljivo. Vendar nasa uradna medicina cloveka ne obravnava dovolj celovito, kar zelo vpliva na njeno uspesnost. Mislim, da so komplementarne alternativne metode lahko zelo koristne. Zelo bi me zanimale vase izkusnje in priporocila glede razlicnih alternativnih metod. Vsi moji poskusi v tej smeri so bili namrec neuspesni. Problem je verjetno v moji prirojeni nezaupljivosti in strahu pred goljufi, ki jih med alternativnimi zdravilci kar mrgoli. Kako vi prepoznate med njimi dobronamerne in postene? Kaj od tistega, kar clovek lahko naredi sam zase, je vam najbolj pomagalo?
Z iskreno zeljo, da do ponovitve bolezni nikoli vec ne pride, vas prisrcno pozdravljam,
Joze

Od kod se pojavlja tudi skepsa proti “zdravilcem”? Moja kolegica ima dedka, ki se je kljub njenim nasvetom odlocil najprej za alternativo. Stanje se mu je po desetih enournih tretmajih in 120.000 tolarjih, prenesenih z njegovega racuna na racun zdravilca, zelo poslabsalo… In potem se znajdete pred tezko zahtevo locevanja zrnja od plev. Za dobre zgodbe pri alternativcih ozdravljenih bolnikov namrec slisite prej, kot za tiste z bolj klavrnim koncem.

Zato je zaupanje v sodobno medicino, ki izvaja prakso, podprto z mnogimi preizkusanji in znanstveno utemeljenimi dejstvi, logicno. Ne bi pa smela biti ta sodobna medicina suhoparna in brezcutna za bolnike, to ravno pomeni “celostna” obravnava (in ne vkljucevanja alternativne medicine). To pomeni, da lahko dobis pri zdravniku tudi nasmeh, tolazbo, klepet, da se zanima za vse vase tegobe, ne le za tiste, za katere je specializiran.

Zato vsem, ki vas zamikajo tudi alternative, svetujem vnaprej tehten premislek. Koliko vas bo to stalo? Koliko vam v resnici pomaga (prisluhnite svojemu telesu)? Bi vam lahko skodilo (ali zahtevajo od vas, da se odpoveste uradnemu zdravljenju ali ga prelozite)?

Draga Rina, skusajte torej razumeti stalisce svoje zdravnice. Ce je to edino podrocje, kjer se ne strinjata, to sprejmite. Nje pac ne zanima, vam pa pomaga. In to zadnje je tisto, kar steje, ali ne? Ne cudite se tudi, da ne zeli svetovati taksnega zdravljenja drugim. Alternativo morajo bolniki poiskati sami, saj ni dovolj znanstveno podprtih dokazov v njen prid, da bi jo lahko svetovali tudi zdravniki. Se vec, s takim nasvetom zdravnik tvega tozbo! Toda kot so vam povedali drugi, so zdravniki, ki so temu bolj naklonjeni. Ce vam je sprejemanje tega dela vasega zivljenja tako pomembno, boste morali zdravnika pac zamenjati.

Irena Jakopanec, stud. med.

Resda imaą pravico do drugega zdravnika, vendar si ne morem predstavljat kako to narediti na onkoloąkem , kjer se med sabo vsi poznajo. Mislim da si potem nekako oľigosan (slučajno osebno poznam nekoga in vem kako se potem o takih primerih govori med zdravniki). Sploh pa na izbiro ni ravno veliko zdravnikov, saj se z določeno diagnozo ukvarja le nekaj zdravnikov.Greą pa lahko iz deľja po kap, saj ne moreą poznati kako delajo drugi in potem lahko ene trikrat ali večkrat menjaą zdravnika. Drugače je to pri sploąnem zdravniku, saj greą lahko v drug zdravstveni dom.

Vsekakor sem za zdravilce, ki ne zanikajo uradnega zdravljenja. Tudi sama tega nisem nikoli opustila. Sem pa pristaą komplementarnih zdravilcev z diplomo zdravnika, saj menim da je za tako zdravljenjo nujno potrebno medicinsko predznanje in ni dovolj le bioenergetska moč . Sploh pa menda bioenergija ni priporočljiva za onkoloąke bolnike, in jim lahko celo ąkoduje, Najbolj si lahko pomagaą sam tako da se naučią meditirati na tak način da si sam dovajaą bioenergijo. To je sicer dolgotrajno in zahteva veliko truda, potrpeľljivosti in volje. (ti pa lahko drugi pri tem pomagajo da te tega naučijo). Je pa način , ki je popolnoma neąkodljiv, sploh pa ne zahteva finančnih sredstev. Moraą pa razviti zaupanje in intuicijo v ljudi, kar se ti sčasoma razvije tudi z sproąčanjem oz. meditacijo. S tem se tudi učią spoznavati samega sebe in posluąati svoje telo.

Joľe, če ľelią mi lahko na forumu pustią e-mail naslov in ti napiąem malo bolj konkratno v kaąni smeri sem se jaz lotila svojega zdravljenja.

Vsekakor se pa v celoti strinjam s tem, da moraą v prvi vrsti posluąati svoje telo.

Spostovana Rina,

Se vedno me zanima, kako vam uspeva, zato navajam zgoraj svoj e-naslov. Hvalezen vam bom za vaso zivljensko zgodbo. Na svoje prvo pismo nimam kaj dodati razen, da bi najbrz vase izkusnje verjetno lahko koristile marsikomu. Tudi jaz bi rad cimbolj spremenil svoj nacin zivljenja in storil cimvec, da se bolezen ne ponovi. K temu me ne sili trenutno zdravstveno stanje, niti nasveti zdravnikov, temvec spoznanje, da sem v marsicem sam kriv za nastanek svojega “bivsega” raka. V nekaterih pogledih sem žze kar discipliniran. Pri spoznavanju samega sebe pa nisem prisel dalje od spoznanja, da sem velik slabic, saj mi vedno zmanjka volje in potrpezljivosti, da bi upraviceno pricakoval uspeh na duhovnem podrocju. Kar se tice nekaterih “zdravilcev”, tudi sam poznam podobne tuje zgodbe, ki jih omenja Irena.
S ponovitvijo ze izrecene zelje, da do ponovitve bolezni nikoli vec ne pride, vas prisrcno pozdravljam,
Joze