Pozdravljeni!

V življenju sem se znašel na velikem razpotju. S svojo partnerko sva par že več kot 6 let, ustvarila sva si skupen domek. Vsa stvar je izgledala zelo idilična, potem pa sem se zaljubil v drugo. In to ne tako nedolžno, ampak noro. Ona je pravtako imela partnerja, ki pa ga je že zapustila in pričakovala, da bom zapustil tudi jaz svojo partnerko. Vendar, ko bi to moral storiti, sem se ustrašil, ker imam svojo punco zelo rad.
Ko sedaj pišem to sporočilo, me trga v sebi, ker tako pogrešam to svojo novo ljubezen. Vem, da sem storil mnogo hudega, na eno strani svoji partnerki, ker sem jo varal, na drugi strani pa tej osebi, ki jo ljubim s tem, ko sem ji rekel, da ne bom z njo.
Pravzaprav sem že čisto zmešan in ne vem, kaj naj naredim.

U.

NAjprej nekaj vprašanj?

Ali ljubiš svojo sedanjo ženo, ali si jo samo navajen?

Če bi jo ljubil, jo ne bi varal. Ampak najhuje kar si naredil, si obenem prevaral tudi ljubico. Saj si ji nekaj obljubil pa tega nisi stortil, torej si jo prevaral. Na kratko povedano si prevarant, ki nima jajc in ima raje sigurnost kot pa odgovornos. In kaj misliš, katera ženska pa ima rada takšnega desca. Žalostno je samo to, ker nikjer ne piše, da tak si in bo še marsikatera nasedla tvojim lažem in obljubam.

Lahko pa vse to kar sem ti napisal, tudi zanikaš s tem, da dokažeš, da nisi tak. No naj ti namignem, to ne moreš doseči z pisanjem besed, ampak samo z dejanji.

In sva spet na začetku: Kaj pa bi ti sploh rad?

Ko odgovoriš na to vprašanje pa se spet vrni.

primož

Uroš,zaastopim te saj se v meni doaja enako.Le da ne varam,in ta

Notranji nemir-stopiti hočeš na tanek led in potem kar bo,pa bo.Tako nekako te razumem jaz.

Uroš,tako razcepljen in razdvojen,kot si,si se pravilno opisal,da si že čisto zmešan.
Moral boš korak naprej.Prva stvar,ki jo boš moral narediti je ta,da bodi pošten do sebe in se odloči,kaj ti več pomeni,dolgoletna partnerka ali frišna ljubica.S tem,boš rešil podobnih muk tudi partnerko in ljubico.Obe čakata,kaj boš ukrenil in kateri se boš dejansko posvetil.

Se pa strinjam s Primožem,da si prevarant za obe.Ljubica ti je nekaj verjela na tvoje obljube in zapustila fanta in dala mesto tebi-ti pa nič.
Partnerka pa verjetno še tudi upa,da bosta zaživela po starem.Kako bo,je v največji meri odvisno verjetno od tebe,razen,da te katera od njiju ne vrže čez prag,ko ji bo dovolj tvojega nestabilnega prenašanja.

Resno se vprašaj katero ljubiš.Zaljubljenost,ki te je trenutno zadela s strani ljubice,ni rečeno,da bo prerasla v kaj več,ali pa.Če si se v to spustil,bi moral biti pa vsaj en del strokovnjaka,vsaj toliko,da bi precenil sebe in svoja čustva kam se nagibajo in koliko globoko.Če si se pa pustil presenetiti,pa lahko računaš na zmešnjavo,od katere se ti lahko res zmeša in to dober.

Za to zmešnjavo si kriv ti.Šel si se igro,ki je sedaj ne znaš odšpilati do kraja.
Ko se ti možgani toliko zbistrijo,boš že vedel,kaj ti je storiti.Pa srečno!

Nikoli si ne bi mislila, a tudi sama sem se znašla v podobni situaciji. Jaz s partnerjem že skoraj 20 let in dvema otrokoma sem se noro zaljubila v poročenega človeka z 2 otrokoma. In obratno. Ko prideva skupaj sva nora en na drugega a na koncu koncev moški so moški in ženske so ženske – v tem odnosu iščeva vsak svoje, eden to dobi, drugi zvisi. Kaj in kako pa najbrž ni težko uganiti. Čisto sem sesuta, z ene strani od teh čustev z druge strani pa od treznosti mojih misli.
Sicer pa, glavno, da so otročki zdravi in v redu, drugo se bo že uštimal. Evo to je življenje.

Takega razkola v življenju nisem imel še nikoli. Res nikoli. Prebral sem nič koliko člankov na to temo, kaj storiti v teh primerih. Večinoma je odgovor, da moraš ravnati razumsko in se moraš zavestno odločiti, da ne greš k osebi, h kateri te tako vleče. A po drugi strani vem kaj čutim, dobro vem. Vem, da imam po veliko letih spet “metuljčke” v želodcu, da ne morem jesti, spati.
Počutim se ogabno, res ogabno zaradi tega, kar sem storil. Vendar to ni tako enostavna stvar, kot si lahko kdo misli. Morda bi bilo res najbolje pustiti preteklost za seboj in začeti znova, a je težko. Vsi, ki vedo za to, me obsojajo, najbolj pa se obsojam sam. Dobil sem očitek, da sem se s svojo ljubeznijo igral, da sem govoril samo sladke besede, ampak to ni res. Vem, kaj čutim, vem in vem, da je to tista sila, ki premaga vse. Ampak zakaj hudica je moj strah tako velik, zakaj se enostavno ne prepustim toku? Res sem človek, ki težko prenaša spremembe, ampak verjetno je to samo eden izmed razlogov, ki si ga govorim samemu sebi. Ko bi le imel čarobno palčko in naredil vse ljudi srečne.

ZDRAVO PETRA.Ko sem prebrala tvoje sporočilo sem bila takoj manj zamorjena,saj vidim ,da imate tudi druge mame in poročene ženske težave podobnim mojim.Tudi meni so na prvem mestu otroci imam namreč štiri otroke in važno je ,da so oni srečni in imajo ljubeč dom,čeprav pa meni ni lahko na s tem trpim sama in sem sama na preizkušnji.Upam,da se bo nekako tudi pri meni to rešilo,sicer moj zakon traja 10 let

Ne nameravam se zavestno izpostavljati,vendar so moja čustva tako nabita ,da se težko obvladam.Je pa res da mi nov moški ugaja in ima ne le zunanje,pač pa predvsem notranje dobre lasnosti ,kar kaže z dejanji in ne besedami.JE PAČ pozitivna oseba,ki take prej nisem srečala in mi pomeni več kot mož le da na drugačen način.Kot sem že napisala so tu otroci na prvem mestu in nebi prevala moža prej ne zaradi otrok kot zaradi njega,ker bi s tem prevarala inizdala predvsem otroke,to pa mi srce vseeno ne dovoljuje.Trenutno sm na razpotju in ne vem kam naj se obrnem,a morda se bo izhhod iz tega enkrat pokazl sam.LP

UROŠ,ko bi ti lahko pomagala bi ti to ti zagotavljam.Moram pa te vzpodbuditi,da te ne obsojamo vsi in da nisi sam v takem ali podobnem položaju nas je kar nekaj.Vedi da je dosti lažje narediti odločilen korak srca sedaj ,ko si brez otrok,saj potem trpijo on ali pa ti.To pa je odvisno od tvojega karakterja.Upam,da se boč prav odločil in da vas bo čim manj prizadetih ali v notranjem trpljenju.LP

Uroš, dobro te razumem. Strah, ki ga imaš je verjetno posledica tvojega dosedanjega življenja oz. stvari, ki so se ti dogajale. Verjetno celo v otroštvu, morda le življenski stil tvojih staršev oz. družine v kateri si odrasel. Tudi meni se zadnje čase od čustev in premišljevanja že kar meša in nikakor se ne razumem. Pa vrtam in vrtam (zaradi čisto drugih stvari, ali pa nazadnje sploh ne) se že nekaj časa “družim” s psihologom a odgovorov še ni. Držim pesti zate in zase, da se nama razsvetli in veva kaj narediti. Lp Petra

Oj

Čisto po nepotrebnem kompliciraš. Vsedi se zamizo in vzemi A4 list in pisalo. 3cm pod vrhom lista potegni vodoravno črto. Na sredini pa navpično črto, da narediš nekakšen križ. Sedaj pa na levo stran nad črto nariši minus nad desno pa plus.
Sedaj pa se začni spraševat zakaj bo dobro ali slabo, da ostaneš s sedanjo žensko in zakaj bo dobro ali slabo, da ne ostaneš in greš k drugi.
Pri tem ti nobeden ne more pomagat, ker niti sam ne veš kaj bi rad. Če ne znaš tehtno premislt pa si takole pomagaj. Ko boš končal pa potegni črto in zapiši koliko + in koliko – imaš in se odloči kaj boš naredil. Če si toliko odločen sam pri sebi, ker trenutno se držiš kot pijanc plota-tisto kar je 100% sigurno. Upam, da ti uspe najboljša možna odločitev, da boš kar najbolje pretehtal vso situacijo in našel najboljšo rešitev.

Uroš, globoko v sebi veš, kaj moraš storiti.

Spoštovana Petra, kako zelo je vaša zgodba podobna moji. Tudi jaz dvajset let v zakonu, s tremi otroki. Mož je bil prvi moški v mojem življenju in če dobro premislim in sem poštena, ga imam sicer rada, vendar me ob njem ne spreletavajo mravljinci in me tudi nikoli niso. Sem pa spoznala moškega (poročenega), čustva so obojestranska, zelo močna in zgodilo se je neizogibno. Spreleti me že, če me samo prime za roko, kaj takega se mi v življenju še ni zgodilo. Sedaj sem totalno razdvojena in sesuta, pa še nikomur o tem ne morem zaupati (razen tukaj), da bi si olajšala dušo. Ne potrebujem nasvetov in odgovorov moralistov, sama vem da to, kar počneva ni prav in pošteno do najinih partnerjev, pa kljub temu razmerja, ki sedaj traja dva meseca, ne morem prekiniti, čeprav sem to že poskušala. Ja, prav imate, tako je resnično življenje.

Oprosti,

mi ni jasno zakaj si se s sedanjim spečala če je taka nula, navznot in nazven; kot praviš.

Sam sicer menim, da je eno z nekom živet 10 let, večji del dneva, ko vidiš njegove dobre in predvsem slabe strani. Od pomivanja posode, pospravlanja, odnašanja smeti, morda smrčanja……… na drugi strani pa nova mašina; zate nova. Spolirana, dišeča. Pa se vozi z njo in štrapaciraj jo. In me zanima, če te bo mašina po enem letu še tako vznemirjala. Boš jo mela nonstop na servisu, takem ali drugačnem.
Sam igram na karto razumevanja, zaupanja, zanesljivosti in prijaznost in še kaj. Ne pa na hormonskem tresenju.
Se trudim, a do določene meje. Pač v okviru svoje kože. Partnerka vsak trenutek ve, kaj lahko pričakuje.
Nisem pa jaz njen lastnik. vse je na prostovoljni bazi.
žal ni v življenju le zaljubljenost. Je tudi vsakdan.
In ne verjamem da je kakšna taka, da me bi resetirala. Da bi postal iz janeza npr lojze.
Se pač nažreš stalnosti, in hormoni iščejo za novo, vznemirljivo.

Hvala vsem, ki ste mi odpisali. Vsem tistim, ki me obsojate bi rekel, Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. Po bitki je vsak lahko general, tudi jaz drugim lahko dajem nasvete in tudi vem, kako bi moral ravnati, toda ko je človek sam v taki situaciji vidi, da ni vse tako črno na belem. Začne tuhtati, prepletati se začnejo čustva in razum, enkrat prevaga eno, naslednji trenutek drugo. Žal mi je za vse ljudi, ki sem jih prizadel, res mi je žal in teh ljudi ni malo. Upam, da se jim bom nekega dne lahko oddolžil.

Piccolo Grande Amore

P.S.: Kaj je za vas prava ljubezen in ali taka ljubezen lahko zamre?

V življenju se zgodi marsikaj, a da prav iščeš, notranji nemir, ali so njegove oči v tvoji prisotnosti že dovolj nemirne in pa da bi le že nekaj čutil do tebe, je pa že višek vse zablode žene, matere, odrasle ženske, ki bi morala priti v stik sama s sabo, da ne bi iskala stika pri nekom, ki ti lahko da le iluzijo, ne pa resničnosti.

Živjo!

Tisto s plusi in minusi pa tudi meni zmeraj pomaga in je res dobra “metoda”.

Lep dan.
Mely

Mojemu možu se je to “zgodilo” (saj si je prav iskal)…. se je zatreskal, zapletel in lagal in … bil je gluh in slep za moje trpljenje, nesramen in poniževalen, egoističen. Obenem pa je hotel ostati… zakaj, na kakšen način???

In kako se počutim jaz? Počutim, da mi je vse ukradel, vse uničil, me izkoristil. Za ta odnos sem se res trudila, res sem ga ljubila, pa je vse poteptal v blato. Tako krivično. Še vedno ponoči ne spim, se zbudim ob treh in ne spim, še vedno se mi vsako noč sanja. On in to, kako odhaja k njej.

To je nekaj najbolj ogabnega, kar lahko kdo nekomu naredi – da DOPUSTI, da se čustva do nekoga tretjega okrepijo in da se spusti v razmerje…. in zavrže tistega, ki ga je prej toliko časa imel rad in ga še ima rad, kot staro cunjo ali smet. ….

Z nikomer se skoraj ne pogovarjam o tem, ker se ne morem, ker bi se ves čas ponavljala. Ampak mene še naprej boli in še dolgo me bo. Pomislit ne morem, da bi sploh koga pogledala, vse se mi gnusi. Dolgo ne bom prebolela, ne vem če kdaj.

Uroš, ne vem, kaj naj ti rečem… Še en tak. … Ne vem ti svetovat in ne morem bit nepristranska, ker sem prizadeta.

Tako krivično je to. RES krivično.

—
Ženske, ne vem kakšni so vaši možje, ampak a ste jih kdaj sploh imele rade??? Sploh kdaj in zares???

mislim da je edini mihau zadel bistvu in razumel da so za vse krivi hormončki..
tako pa če tu ne gre za nobene duši dvojčici,neka kemija ki večina misli da je nekaj “nadnaravnega”itd..hormon, hormoni…ne pustite da vas prevladajo, to je bistvo srečnega razmerja.

Zdravo Uroš.

Kako zanimino je življenej. Tudi jaz sem v podobni situaciji. Na eni strani moški s katerimi sem že dve leti, a žal ne moreva biti skupaj, Na drugi strani pa moški, s katerim bi lahko bila pa sem ga prizadela.

Včasih je težko se odločiti kaj je prav in kaj ne? Mislim da to pokaže čas. In ko se obrnemo nazaj pogledamo, da nevede naredimo nekomu to, kar je nekdo storil nekoč nam. Prizadanemo druge in nas razjeda bolečina. Tako smo ujeti med razumom in čustvi. Eno želi tja, na drugi strani pa nas je ravno tega strah…