Jah, OK, mal dolg naslov, ampak to je en staaaar komad, nimam pojma, mogoče ga je pela Gabi Novak in napisal njen Arsen Dedič, rečmo.

V glavnem 100 let nazaj in dons ga tuki med vami verjetno ni, ki bi ga poznal, pa vseeno tako dobro opiše to, o čemer si želim slišat vaša mnenja.

Torej, v pesmici se ona tolaži, ker ji ni vse všeč kar doživlja s tem svojim tipčkom, našteva, ne spomnim se več kaj in tudi pomembno ni, v glavnem stvari ki ji niso všeč in jo prizadanejo, potem pa vedno v refrenu: “On me voli na svoj način….” kao sej je OK, saj v resnici me ma pa rad, čeprav “po svoje”.

Ja valjda po svoje, si mislim, saj vsak od nas ljubi po svoje, vsak prijateljuje po svoje… hočem rečt tako, kot izhaja iz nas, ne? In zdaj the big Q: a je to dovolj?

A je dovolj recimo, če vemo, da nas ma kdo rad, prijateljica recimo, “tanajboljša”, tko zares rada, velikokrat nam to pove in skoz smo v stiku z njo, pol se pa enkrat dogovoriš, da prideš z otroki gledat njenega hrčka, ona pa s**zdi ven pol ure pred tvojim prihodom na randi z vodovodarjem, ki ji je včeraj zamenjal kotliček in daje jasne znake, da bi rad …. in ker bi pač tut ona rada, gre. OK, ampak ne pokliče na mobi, ne sporoči, ti se pa pelješ tja in otroci se veselijo – OK, naj vam mal mašta dela dalje.

In takih variant je na tone. Ampak, ona mene voli, samo na svoj način… Nope, jaz tega ne kupim.

Pa vi?

KC

Saj poznaš moje mnenje….)))

Dokler v življenju NUJNO RABIŠ, da te ima rad tip (in to na tak način, kot ti želiš) ali pa da te imajo radi prijatelji (s tem, da te nikoli ne “prevarajo” z vodovodarjem:))), potem imaš dosti šans, da se boš smilila sama sebi..

Ko imaš končno res rad samega sebe, ti bodo tudi drugi ogledalo.

In ko boš imela ti druge RES brezpogojno rada, v nobenem primeru ne boš dvomila vanje, ampak boš spoštovala tudi njihove potrebe.

……
Ker te imam rada, mi je švedsko jedno, ali to mojo teorijo kupiš ali ne..)))))

Pozdravčke, Amedea

Ja, se globoko strinjam s tabo, da če ne moreš imeti goloba, pusti vrabce pri miru.
Najbolj poden bi se mi zdelo, če bi postala nekomu nadomestek za “goloba” in zaradi tega ne bi doživela tistega fantastičnega občutka, da te ima nekdo, ki ga ljubiš, res rad.
Ampak žal se v resničnem življenju veliko ljudi zadovolji z vrabci in potem sanjajo o golobih….

Mima,

tisto o golobu in vrabcu je podpis avtorice pod vsakim njenim postom in nima dosti veze s temo….))))))))))))))

Dej Amedea, mal se skuliraj, pust punco pri miru in se lepo smehljaj dalje.

Svoje mnenje si dala, res je, tudi poznam ga, zdaj pa pusti ljudi, da kaj povejo.

Tle ne gre ne za tipe, ne za prjatlce, tisti, ki kuži, me zanima, kaj misli.

Hvala, LP KC

In PS PODPIS ima jasno zvezo, drugače ga ne bi blo tuki, khm!

eh, da, let’s smile on! :-)))))))))))))))))))))))))))))))))))

Ja, bravo Mima, prav za to gre, ampak spet…

Saj ni na nas, da bi “zahtevali” in predpisovali KAKO naj nas ima kdo rad, da bomo zadovoljni, ne?

Tudi za to ne gre. Sprašujem se o tem, res. Dežurna smajlika spodaj mi bo rekla da očitno jaz ne znam met rada ljudi na “pravi” način, zato se mi zdi, da me imajo oni radi “narobe”, ampak to me res že dolgočasi.

Če je ljubezen oz. naklonjenost pa to, ena energija, ali ni pravzaprav krivično, da jo zavrnemo? To bi blo seveda res, zato najbrž tuki sploh ne gre za ljubezen oz. pozitivna čustva. Tko se to samo deklarira. Rečejo Oh, kok mam jaz tebe tralalalala, delajo pa neki drugega. Meni se zdi to tko preprosto…. Če stara mama nese težko vrečo iz trgovine, ji bom ponudla pomoč, pa je, to je to, prosto ko pasulj!

Res pa je, da jih gre velik mimo in gledajo stran. In tisti, ki kao “ljubijo” na nek kao “svoj način” so po moje med unimi.

Tko bi to blo, po moje.

Ampak me res zanima še kakšno mnenje…..

KC

Ja, Amadeja
imaš probleme pri prispodobah, ker preveč čepiš v svojih priročnikih in si malo skregana z realnim življenjem. Cmokica je zate malo preveč komplicirana, ker se izraža v svojem tonu, ki pa ga ne najdeš v nobenem priročniku. In to moti, a ne.

Cmokica,
žal ali pa morda k sreči, ima vsak človek svojo vizijo ljubezni, ki si jo je pridobil na osnovi svojih življenskih izkušenj in spoznanj, katera potem postanejo njegova prepričanja (tudi če se mu zdijo najboljša samo tista iz priročnika kot Amadeji), in potem poskuša po njih živeti in ljubiti. Prave definicije ljubezni ni. So samo pogledi različnih ljudi na eno, zato se mi zdi najbolj neumno prepričevati prepričane (kot Amadeja). Največkrat dobro ljubezensko zvezo ustvarita dva, katerih vizija ljubezni je skoraj identična ali vsaj zelo podobna.
Zato v bistvu ni nobene neprave ljubezni, so samo različni pogledi, na osnovi katerih jo vrednotimo in doživljamo. Zato delajo ljudje napake, ko hočejo partnerja prisiliti, da bi na ljubezen gledal skozi njihov zorni kot. Tako, da te ima lahko nekdo močno rad “na svoj način”. Če pa ta njegov način tebe zadovoljuje, je pa drugo vprašanje. Res pa nekateri svojo nesposobnost izkazovanja ljubezni ali neiskrena čustva skrivajo za floskulami: imam te rad na drugačen način.
Za presojanje tega, pa je najboljši pokazatelj tvoj notranji občutek. Če je nezadovoljen (poudarek je na zadnjem e), potem nekaj v tej zvezi ni sinhrono in je treba “ukrepati”….

Ja, razumem kaj hočeš povedat. Ampak pri prijateljih take “drugačne ljubezni” še nekako toleriram, čeprav moram rečt, da me ekstremi vedno vržejo s tira.
Pri partnerstvu je pa čisto druga pesem… Mima je v svojem zadnjem postu krasno povedala, samo še podpišem se lahko pod njeno razmišljanje. 🙂
Sem bila nekoč v vezi z moškim, za katerega vem, da me je imel zelo rad, ampak to ni to. Njegovo pojmovanje ljubezni je bilo zelo drugačno od mojega in ne – s tako različnimi nazori se ne da skupaj živeti, ker si non stop v konfliktu.

Uf, o tem bi se dalo filozofirat …

Ja, lepo je povzela Mima, to je nekako to, kar si mislim. Res je, a ne, ampak škoda vseeno. Mogoče, ko bomo bolje eterična bitja…. Do takrat pa kot kaže, kar drži; love is **** not enough.

Vesel 1. pomladni dan vsem!

PS pa kok lušno; tisto Cmokica… to je kot poljubček! Bom kar nick zamenjala, tok mi je všeč!

Kis vsem!

Morda samo nekaj vprašanj kot povabilo k razmisleku:
– Koliko sem v odnosu ujet v svoje predstave in pričakovanja o drugemu, koliko pa zares odprt za to, kar drugi v resnici je?
– Si upam v odnosu izraziti svoje želje in pričakovanja, ne da bi na drugega pritiskal, da to mora storiti?
– Ali se znam v odnosu dogovarjati in priti do takšne meje (dogovora), ki ustreza obema? Sem morda pretirano popustljiv ali preveč trmoglav?
– Ali trgujem z ljubeznijo (dam ti, če ti daš meni)? Ali lahko dajem ljubezen brez pričakovanja, da bom kaj dobil nazaj?

Bodimo pri razmišljanju iskreni do samega sebe in poiščimo resnične motive za svoje ravnanje!