ON MLAJŠI OD MENE
Imam prvič v življenju takšno vprašanje…
Jaz 46, on 35
Oba za seboj eno resno, večletno zvezo, oba tudi brez otrok. Zame je vlak glede otrok odpeljal (sem s tem sprijaznjena), zanjga mislim, da še ne. Na tej točki se ustavljam, ne vem, kako naprej, če sploh.
Ok, vem, to moram razčistiti z njim in tudi bom (zaenkrat je vse na začetku), ampak me zanimajo vaša mnenja tudi. Jih bom vesela.
Hvala
Še moja izkušnja. Tudi jaz sem se noro zatrapala v 7 let mlajšega (30-37), povrhu vsega sva še sodelavca. Najini začetki so bili višek romantike, … lebdela sem, bilo je kot v pravljici. Rekla sem si, to je to – usoda naju je združila za vedno. Veliko sva se pogovarjala, niso ga motila leta, ne moj otrok, ne bivši mož.. po dobrih treh mesecih srečanj pa je sledilo povabilo na pijačo in tam je začel, da ne vidi skupne poti, da je razmišljal cel vikend o tem… in nisem mogla čez to… oba sva iskala priložnosti (maili, sms-i, telefoni… ponovne pijačke, izleti na prijateljski ravni brez čustev – priznam, da je bil on bolj trden) vendar se je dvakrat v štirih mesecih zgodilo, da sva padla v naval strasti in priznam, pobuda je bila moja… Sinoči sva obiskala spet kot prijatelja nek dogodek (njegovo darilo meni za rojstni dan) in po zaključku je spet počilo… hotela sem ga prijeti za roko in je začel, da sva se dogovorila, da ne bova več nič…. Nato sem hotela vedeti ZAKAJ kot že ničkolikokrat doslej, a odgovora še vedno nisem dobila… Odgovora enostavno ne ve, ve le, da se je tako odločil (tehtnica). Sesuta sem. Vem, da moram naprej, da pač ni pravi… vendar bolijo spomini, ko je bilo prelepo in sanjala sem, da se mi je zgodil čudež, da je nemogoče… bila sva usklajena, razmišljala podobno, podobni interesi… velikokrat po koncu iz njegove strani je tudi sam priznal, da me ima še vedno rad… pa da bo pač potreben čas in da mu je zelo hudo, da me ima v zelo lepi luči, da sem zanj neprecenjiva oseba… Danes vem, da še ne zmorem trezno razmišljati, vendar – nikoli več mlajšega, počutim se izdano. Kako bom pozabila, verjetno težko, ker ga imam še vedno zelo rada, a….
Še moja izkušnja. Tudi jaz sem se noro zatrapala v 7 let mlajšega (30-37), povrhu vsega sva še sodelavca. Najini začetki so bili višek romantike, … lebdela sem, bilo je kot v pravljici. Rekla sem si, to je to – usoda naju je združila za vedno. Veliko sva se pogovarjala, niso ga motila leta, ne moj otrok, ne bivši mož.. po dobrih treh mesecih srečanj pa je sledilo povabilo na pijačo in tam je začel, da ne vidi skupne poti, da je razmišljal cel vikend o tem… in nisem mogla čez to… oba sva iskala priložnosti (maili, sms-i, telefoni… ponovne pijačke, izleti na prijateljski ravni brez čustev – priznam, da je bil on bolj trden) vendar se je dvakrat v štirih mesecih zgodilo, da sva padla v naval strasti in priznam, pobuda je bila moja… Sinoči sva obiskala spet kot prijatelja nek dogodek (njegovo darilo meni za rojstni dan) in po zaključku je spet počilo… hotela sem ga prijeti za roko in je začel, da sva se dogovorila, da ne bova več nič…. Nato sem hotela vedeti ZAKAJ kot že ničkolikokrat doslej, a odgovora še vedno nisem dobila… Odgovora enostavno ne ve, ve le, da se je tako odločil (tehtnica). Sesuta sem. Vem, da moram naprej, da pač ni pravi… vendar bolijo spomini, ko je bilo prelepo in sanjala sem, da se mi je zgodil čudež, da je nemogoče… bila sva usklajena, razmišljala podobno, podobni interesi… velikokrat po koncu iz njegove strani je tudi sam priznal, da me ima še vedno rad… pa da bo pač potreben čas in da mu je zelo hudo, da me ima v zelo lepi luči, da sem zanj neprecenjiva oseba… Danes vem, da še ne zmorem trezno razmišljati, vendar – nikoli več mlajšega, počutim se izdano. Kako bom pozabila, verjetno težko, ker ga imam še vedno zelo rada, a….
Vsi tisti, ki se obremenjujete s problemom mlajšega partnerja:
Ljubezen je prelepa. Srce pa se ne stara.
Tudi sam sem že videl najlepšo žensko v 12 let starejši in jo močno ljubil.
In tako bi še enkrat. Pomembna je samo ljubezen.
Še enkrat bi z veseljem doživel takšno ljubezen.
Ni propadla zaradi let. Pa je veliko propadlih ljubezni.
Ljubite se in dajajte ljubezen. Lepšega in pomembnejšega na svetu ni.
Vsi komentarji proti temu so le izraz nestrpnosti, frustracij in osebne bede.
lp
ps.:
Pred mnogo let je bla homosexualnost kaznjiva.
Svet se spreminja. Vedno več je strpnosti.
Več bo prave ljubezni.
Leta itak niso problem…
Moška spolna moč prej upade kot ženska, tako da so te z menopavzo tudi iz trte izvite.
Tam kjer je ljubezen, problema ni in so zadeve enostavne. Jaz sem imela resno vezo, ki je trajala zelo dolgo z enim, ki je bil leto mlajši. Potem sem bila tudi z enim, ki je bil 5 let mlajši (on 18, jaz 23). Imela sem pa tudi starejše…tako da neke razlike ni, ker je vse odvisno od karakterja človeka.
Nekdo, ki je kozel pri 18 bo tudi pri 25, le da bo pri 25 večji – ker se karakterne napake poglabljajo.
Sem pa tudi že dobila kensl na podlagi let, tip je bil pa itak reva in ves bogi. Razlika je bila 3 leta.
Tako da leta niso omejitev ! So edino nesamozavestnim tipom, pa takim, ki vedno morajo manipulirati žensko.
Je žena 16 let starejša?
Poznamen tak par, ki je skupaj že zelo dolgo. Ona je bila njemu prva velika ljubezen, z njo je doživel vse, odrasel, dobil otroka. Njun otrok je že zdavnaj polnoleten, ona pa pred upokojitvijo, vsa zafrustrirana, ljubosumna, nezadovoljna.
Verjamem, da ženski pri 35 ni težko imet mlajšega moškega, če le ni neka intelektualka, ki rabi pri moškem kaj več od seksa. Kako pa takšno zvezo obdržat pri 60, 70? Na silo, z nenehnimi ljubosumnimi izpadi?
Je žena 16 let starejša?
Poznamen tak par, ki je skupaj že zelo dolgo. Ona je bila njemu prva velika ljubezen, z njo je doživel vse, odrasel, dobil otroka. Njun otrok je že zdavnaj polnoleten, ona pa pred upokojitvijo, vsa zafrustrirana, ljubosumna, nezadovoljna.
Verjamem, da ženski pri 35 ni težko imet mlajšega moškega, če le ni neka intelektualka, ki rabi pri moškem kaj več od seksa. Kako pa takšno zvezo obdržat pri 60, 70? Na silo, z nenehnimi ljubosumnimi izpadi?[/quote]
Ne razumem niti tvojega razmišljanja o intelektualki in seksu, niti vprašanja, ki sledi. Pa kakšne sprevržene predstave imaš ti o ljudeh in zvezah?
Drugače pa takšno zvezo obdržat pri 60, 70 je verjetno ganc enak problem, kot če sta poročena dva vrstnika ali če je moški toliko starejši ali če je razlika minimalna …
Mislim, da razlika v letih ni nikakršen problem, če sicer vse štima.
Sama sem bila v podobni situaciji. On je 10 let mlajši, sama sem imela takrat 34 let. Bil je pozoren, ves navdušen, poln energije in želje, jaz pa sem se ob njem počutila zelo živo. Tako živo kot že dolgo ne. In sem se prav tako spraševala, kaj je zdaj to, ali ima smisel, ali je ta privlačnost dovolj. Takrat me je nekdo vprašal: “O čem pa se pogovarjata?”
Dve leti kasneje ugotavljam, da je to bilo ključno vprašanje. Magnetizem ni dovolj, pa če še tako seka med dvema. Prijetni nezahtevni pogovori niso dovolj. Nekaj skupnih interesov ni dovolj.
Pomembno je, ali si ti zadovoljna sama s sabo. In ali je on zadovoljen sam s sabo. Ter kako se počutita, ko sta skupaj. Ker če vse štima, ni težko biti z nekom skupaj vedno več časa. Toliko več, da na koncu ugotoviš, da že praktično živita skupaj.
No, meni se je preobrat zgodil, ko sem po nesoglasjih z možem, pomanjkanju topline in nežnosti, spoznala fanta, ob katerem mi je nenavadno zaigralo in zahrepenelo srce. Močna in intenzivna melodija se mi je zgodilo samo enkrat, takrat ko sem spoznala moža.
Moram pa rečt, da sem bila presnečena, ko sem ugotovila, da mi lahko tudi nekdo nekaj let mlajši, popolnoma nepričakovano, s svojo simpatičnostjo in voljo do življenja, vzbudi prijetne občutke, ki jih nisem iskala. Seveda sem pri tem tudi ostala. V življenju nameč srečamo mnogo ljudi, le redke med njimi “posvojimo” v prvem hipu… Ne morem pa rečt, da nisem nikoli pomislila, kakšno življenje bi bilo ob njem, koliko smeha in nežnosti bi mi morda nudil. Predstavljam si ga srečnega, nasmejanega in srčnega ob ženski, s katero bo delil življenje… Ostane mi pozdrav in pogled, ter dejstvo, da moje srce še vedno zna valovati.
Pozdravljeni!
mam podoben problem. Pred kratkim sma se spoznala z tipom kateri je 19 let starejši od mene. Sprva sma se full zastopla pa vse pol pa je prišlo do tega da mi je priznal da sem mu ze prvi dan padla v oči in da füll razmišlja o nama itd. ….vendar sma prisla do tistega problema v letih in ne on in ne jaz nwm kak naprej…prišlo je do tistega problema “druzba” kao ce sn jaz njegova hčerka itd. ….in zdaj res nwm ce je pametno se spustit v zvezo ali ne!!