Verjetno tole pišem, bolj zato da dam iz sebe… vam, ki vas ne poznam. Pa poizkusimo…

Mož že skoraj tri leta trpi za depresijo. Hodi k psihologu, k psihiatru, je zdaj te zdaj one antipresive… Nič ne pomaga! Po začetnem obdobju, ki je bilo zelo hudo za naju oba, ko sem bila za vse jaz kriva, ko sem si želela pobegniti… lahko sedaj rečem, da živiva v precej harmoničnem odnosu. Kolikor se pač da, glede na vse. V tem času se nama je rodila hčerka, preselila sva se na svoje… Skratka vse, kar sva si želela. Ampak on je (še) vedno žalosten. Naučila sem se marsikaj in iz “tečne babe” (dejansko sem bila zelo vzkipljiva…) tudi s pomočjo terapevtov (hodila sva tudi na družinsko terapijo, super stvar) postala veliko bolj skulirana in razumevajoča. Ja, razumevajoča. Razumevajoča za vse slabe volje, za vse hobije, ki seveda morajo biti, da se bo počutil bolje… za vse pač. In skrbna! Da ga ne bo zmotil nered, da mu ne bom kdaj kaj rekla v tonu, ki bi lahko pomenil očitek… In predvsem – vesela! Vedno. Ker jaz ne smem biti žalostna. Saj je žalosten že on.
In tu sem sedaj. Res, včasih mislim, da se mi bo zmešalo, tako osamljeno se počutim. Danes na primer je za mano težek dan. Utrujena sem, izčrpana in slabe volje. Pač tak dan pride in res si želim samo objema v smislu “je že vredu”. Ampak kar dobim je “jaz sem tudi slabe volje”. In on je seveda že dalj čase slabe volje. In seveda bolj kot jaz.
Kaj naj?!?! Se zjokam. In dobim “oprosti, ker te ne morem potolažiti”, Jaz ga tolažim in se na glavo postavljam že tri leta! In potem pride verjetno en dan v mesecu, ko bi si želela opore. ampak je ni.
Tako sem osamljena… Mogoče tudi jaz rabim nekega terapevta, da se mu zjokam. (Bolje to, predno si omislim ljubimca! (šala. mogoče slaba… :-))
Povejte mi prosim, če imate izkušnje na tej ali na oni strani – kako in koliko časa lahko človek tako živi, predno se še sam zruši. In tega se bojim…

Pa lep pozdrav,
Ika

Pozdravljena ika!

Znašli ste se v zelo težki situaciji, vaš mož trpi za depresijo, kar je zelo težka bolezen, vendar pa ste tukaj tudi vi in vaša celotna družina ki posledično prav tako trpi zaradi moževe depresije.
Depresija zahteva celovito zdravljenje kar pomeni da je potrebno poleg jemanja ustreznih antidepresivov v življenje vnašati tudi tiste aktivnosti in zadovoljstva, ki so vašemu možu pred boleznijo prinašale veselje in sprostitev. Iz vaših napisanih besed lahko razberem, da ste vi vse to že poskušali pa ni obrodilo najboljših sadov.
Včasih je enostavno potrebno počakati na trenutek ko bo vaš mož pripravljen narediti korak naprej. Prav gotovo pa vam predlagam da se tudi sami naročite na razgovor pri kakšnem psihoterapevtu, saj ste zelo potrebni razbremenitve. Svetujem vam tudi da si vzamete nekaj časa na dan zase, greste na kak sprehod, klepet s prijateljico, da nekako razbijete občutek osamljenosti.

V upanju na vse dobro vas lepo pozdravljam,

Andreja