Pozdravljeni!

Prosim,če mi razložite kaj pomeni endoskopko zdravljenje VUR z aplikacijo Defluxa v splošni anesteziji. Hčerka je stara 7 let in lansko leto je prvič imela okužbo sečil. Okužba se je ponavljala na 2 meseca. Zdravili so jo z primotrenom, sedaj pa prejema za zaščito Nitrofurantoin 50 mg 1 tbl zvečer. Prejšnji mesec je imela pregled UMCG Mnenje je bilo : VUR dex gr 2 , VUR sin gr 2.3.

LP Irena

Spoštovani!

Iz vsake ledvice vodi cevka, imenovana sečevod, v mehur. Navadno teče urin le navzdol, v eni smeri, iz ledvice v mehur. Končni del sečevoda, kjer vstopa v mehur, je navadno izpeljan, zrasel tako, da urin ne more teči nazaj gor. Če pa je na tem mestu motnja, lahko začasna, pogojena z razvojem otroka, in urin teče lahko tudi nazaj gor proti ledvicam, to ledvicam lahko škodi. Ker urin ne teče samo ven, ampak lahko tudi nazaj gor, se poveča tveganje za okužbe – uroinfekte. Bojimo se, da bi to v končni fazi škodilo ledvicam. Če je stanje že kritično, se odločimo za odprto operacijo, kjer končni del sečevoda najprej “odklopimo” iz mehurja in ga ponovno všijemo v mehur tako, da naj urin ne bi več zatekal nazaj. Če je stanje začetno, včasih samo opazujemo in predpisujemo antibiotično profilakso, da vidimo, če bo z rastjo refluks prenehal sam.

Vmesna varianta pa je, če stanje še ni tako jasno, da bi bila potrebna operacija (reimplantacija sečevoda), hkrati pa se zdi, da sama kemoprofilaksa (antibiotiki) ne bodo dovolj, lahko uporabimo blažji poseg, torej poseg, po katerem sprašujete. Pri tem posegu ni nobene rane – s teleskopom (otroškim cistoskopom) namreč pridemo v mehur skozi sečnico (kjer otrok lula) in si od znotraj ogledamo mesto, kjer vstopa sečevod v mehur. To mesto se imenuje ostij. V primeru refluksa je ta ostij navadno razširjen. Zožimo ga tako, da pod njega zapičimo iglo (ki jo vstavimo skozi cistoskop) in pod sluznico ostija vbrizgamo snov, polnilo (na primer Defluks, nekoč smo uporabljali tudi kolagen). Tako fizično zožimo luknjico – meatus v upanju, da bo sedaj manj možnosti, da bi urin tekel nazaj proti ledvicam, zlasti takrat, ko otrok lula, torej ko se mehur skrči. Urin pa še vedno neovirano teče dol, torej od ledvice v mehur.
Skratka – z navedenim posegom zožimo refluksni (razširjeni) ostij s ciljem preprečiti refluks tako, da vbrizgamo pod ali pa tik pod in tik nad ostij snov, ki fizično zoža ostij.
Poseg je mnogo manjši kot operacija, kjer se prereže trebuh in sečevod všije na novo. Otrok lahko gre najkasneje dan po posegu domov (opazuje se le zaradi narkoze), ni nobene rane. Če poseg ne uspe, se ga lahko ponavlja. Če pa se stanje vseeno slabša, uroinfekti se še ponavljajo, pa je potrebna operacija – reimplantacija sečevoda.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!

Prosila bi vas za informacijo, in sicer naš malček je imel 02.06.11 apliciran deflux, danes pa je ponovno porasla temperatura, bila sva pri P, ki nama je dala na pregled urin in kri, CRP je bil 59; Lkci 17,4; MCV 77, Granulociti 9,9;Limfociti 6,2; ostale celice 1,3. Urin Levkociti 3. V sedimentu pa 0-3 eritrociti, 40-50 levkocitov in prisotne bakterije.

Zanima me glede na izvid, ali to pomeni, da naša operacija ni uspela? Namreč smo na kontrolni pregled za ponovitev preiskav naročeni komaj v mesecu decembru, sedaj pa ne vem, ali bi morala zdravnika, ki ga je operiral o tem obvestiti, namreč nefrologinja je rekla,da dokler nismo zaključili zdravljenje pri urologih se k njim ne naročamo.

Hvala vam za informacije in lepo pozdravljeni.

Spoštovani!

Očitno je prišlo do ponovitve uroinfekta.

Najprej nekaj filozofije – ta operacija ni taka, kot bi bila odstranitev neke bule, ciste – tam je jasno – če je cista odstranjena, potem je operacija uspela. Pa še tam se lahko cista ponovi. V vašem primeru pa je namen operacije zmanjšati zatekanje urina nazaj proti ledvici in s tem zmanjšati pogostnost uroinfektov oziroma zmanjšati verjetnost, da se uroinfekti ponavljajo. Zmanjšati frekvence in pogostnosti za določen odstotek, če je vzrok težav v tem. Tega pa ne vemo zagotovo.

Če so vbrizgali Deflux pod en ostij, je lahko morda problem v drugem ostiju. Pri vbrizganju Defluksa iščeš ravnotežje med bojaznijo, da se napravi zapora in možnostjo, da vbrizgaš premalo. Tehnike so različne. Nekateri vbrizgavajo samo spodaj, drugi pa tudi zgoraj – to kaže na dejstvo, da 100% uspeh (kot praktično pri nobeni metodi) seveda ni tudi tukaj.

Sistema sodelovanja s pediatričnim nefrologom pri vas ne poznam, načeloma pa otroka vodi pediatrični nefrolog, ki ga na konziliju predstavi urologu in se skupaj z njim odloči o morebitnih dodatnih preiskavah (na primer ultrazvok gotovo, morda pa celo urodinamske preiskave – če gre za disfunkcionalno mikcijo, potem je morda to vzrok vnetij in bo potrebno zdraviti drugače – urodinamike pri otrocih pa ne delajo urologi, temveč pediatri) in o posegih, ki so lahko nič – zgolj kemoprofilaksa ali ponovitev Defluxa ali kaj tretjega.

Vsekakor torej pozdravite uroinfekt in če se bodo še ponavljali, po mojem mnenju (za katerega pa ni nujno, da ga bo odobraval vaš pediater-nefrolog) vsekakor obiščite njega. Gotovo pa ni nič narobe, če se posvetujete tudi s tistim, ki je otroka operiral. Vsak zdravnik v javni zdravstveni službi ima/mora imeti “govorilne” ure – čas za informacije o bolnikih, ki jih zdravi. Napovejte se (preverite po telefonu, da ni na dopustu…, povejte, kako je z otrokom in vprašajte, kaj napraviti. Pravzaprav je to osnovna stvar, ki velja po vseh operativnih posegih – vprašajte operaterja kaj meni. Ni nujno, da vam bo v pomoč, v visokem odstotku pa bo zgolj pogovor razjasnil dvome in pokazal pot naprej.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!

Najprej najlepša hvala za vse informacije, ki ste mi jih podali. Sem kontaktirala nefrologinjo, ki je se je z osebno pediatrinjo dogovorila za hospitalizacijo, saj je sanford pokazal ESBL E.Coli, ki pa je rezistentna na večino AB (hospitalizirana sva bila V MB, nefrologinja pa je v LJ).
Tako da sva v bolnici prejemala AMIKACIN 200 mg na 24 ur 5 dni, ker pa mu niso več mogli nastaviti kanile so se odločili da preideva na Nitrofurantoin 4 ml na 6 ur še 5 dni. Sedaj pa nastaja dilema, ker sva prej bila na zaščiti s Primotrenom, na katerega pa je bakterija rezistentna, ne vem koliko ml nitrofurantoina naj potem prejema na 24 ur. Otrok je težak 13,5 kg in visok približno 90 cm, star 20 mes. Ali bo 2,5 ml dovolj? Namreč ta ESBL klica se nas drži že kar precej časa in ne bi rada da zaradi premalo zaščite zopet pristaneva na AB i.v.

Zanima me pa še vaše mnenje glede uživanja brusnic za preprečevanje vnetij? In kaj lahko naredimo mi, da do vnetij ne bi prihajalo? Kaj pa menite glede kopanja v morju in bazenih, do sedaj smo se spretno izogibali, a če bomo šli na morje, bo verjetno naš malček želel tudi v vodo.
Najlepša hvala za odgovore in lepo pozdravljeni

Spoštovani!

Verjetno ste že zgoraj začutili, da se za razliko od bolezni prostate, zlasti raka prostate in raka mehurja, za kar menim, da sem strokovnjak in kar zelo aktivno spremljam, področje otroške urologije ni moja ožja specialnost in vas pravzaprav glede vsega napotujem k pediatričnemu urologu. To še posebej velja za odmerke zdravil, ki včasih tudi niso takšni, ko piše na primer v navodilu. Pač pokličem pediatra in vprašam po odmerku, preden ga predpišem.

Načeloma, iz literature, velja, da je odmerek nitrofurantoina za otroke, starejše od 1 meseca, 5-7mg/kg/dan, razdeljeno v 4 odmerke, kadar gre za zdravljenje, kadar gre pa za preprečevanje, je odmerek 1-2 mg/kg/dan v enem odmerku, navadno zvečer. Navedli ste sicer vse podatke, ne pa tudi, kateri pripravek nitrofurantoina za otroke prejemate (kakšna je koncentracija zdravila). Če predpostavim, da je ta 25mg/5ml, potem se zdi odmerek, kot so vam ga predpisali, primeren. Zadnjo besedo na to temo v Sloveniji ima pediatrični infektolog, prof. Čižman, seveda v sodelovanju s pediatričnim nefrologom. Vsekakor pa tudi pri nitrofurantoinu, tako kot pri večini antibiotikov velja, da je profilaktični odmerek drugačen, bistveno nižji od terapevtskega odmerka.

Glede brusnic – te priporočam vsakemu odraslemu v zvezi z uroinfekti, po nekaterih virih pa imajo kar nekaj oksalata, se pravi z njimi ne bi pretiraval pri kamnih v sečilih.
Dejstvo je, da so se vašega vprašanja že lotile raziskave v tujini (cranberry in children), torej pogooglajte in si ustvarite svoje mnenje. Sam pa bil zelo previden pri kakršnemkoli pretiravanju z enostranskimi hranili pri otroku, še posebej pa rezerviran do morebitnih “preparatov” ali koncentratov.

Glede kopanja – spet – držite se tistega, kar so vam v bolnišnici (vaš pediatrični nefrolog in vaš pediatrični urolog) naročili. Če sklepam, da ne gre za deklico, temveč fantka, potem je vprašanje, ali kopanje (seveda pa ne dolgotrajno namakanje) kakorkoli vpliva. Še zlasti v primerjavi z vprašanjem obrezanja. Ali je obrezan? Ali ga je smiselno obrezati? Torej higiena lulčka, menjavanje hlačk ali plenic – morda je to bistveno bolj pomembno kot samo kopanje (= tekanje po plitvi vodi ali pa “plavanje” z mamo na obročku za 10 minut).

Praktično pa mislim, da je najbolj verjetno, da se bo stanje s časom (rastjo) uredilo samo po sebi in se bo takrat pač prenehalo s profilaktičnim antibiotikom. Če bo resen refluks še prisoten, potem sam Deflux najbrž ne bo dovolj in bo potrebna operacija – neoimplantacija sečevodov. Resna stvar, ki je lahko še izven tega, je disfunkcionalna mikcija, se pravi urodinamska preiskava, na tem področju pa je mariborska pediatrična nefrologinja verjetno v Slo daleč najbolj izkušena.

Lepo pozdravljeni!