Spoštovani!
Na sosdnjih forumih sem že veliko prebrala o pridobljeni okuži s toksoplazmozo, a sem samo zmedena, saj nisem našla nekih enotnih mnenj strokovnjakov glede tega. Na forumu ginekologija in porodništvu sem zasledila, da lahko tovrstna okužba predstavlja nevarnost za otroke do 2 leta starosti, saj se živčevje v tej starosti še vedno razvija. Na forumu pediatrija so pri starejših objavah navedbe, da dojenčkom okužba ni več nevarna, pri novejših objavah pa se že omenjajo novejše raziskave, ki kažejo, da vendarje obstaja nevarnost. Po drugi strani spet epidemiologinja navaja, da je okužba za dojenčke nevarna le v nosečnosti. Tuji viri na spletu navajajo, da je nevarna za dojenčke do 6. mesecev starosti. Na spletu sem našla članek Očene klinike z naslovom Očesna toksoplazmoza, ki je bil leta 2002 objavljen v Zdravstvenem vestniku, v katerem so navedbe, da je verjetno več bolnikov s pridobljeno očesno toksoplazmozo kot s konginetalno.
Ob vsej tej masi nasprotujočih si podatkov sem precej zmedena. Skrbi me dejstvo, da lahko okužba s toksoplazmozo poteka povsem brez simptomov, nato pa čez mesece ali celo leta povzroči hude zaplete kot je npr. izguba vida.
Mi imamo tri tedne prezgodaj rojenega dojenčka. Sicer skušamo kar čim bolj poskrbeti za higieno, vendar je težko, saj starejši bratec pogosto pride umazan z vrta ali igrišča in se valja po kavču (na katerem se crklja tudi dojenček), z umazanimi rokami prijema kljuke, kadar ga ne kontroliram si slabo umije roke in umaže našo skupno brisačo itd., ne moremo pa ga ves čas nadzirati, tuširati in preoblačiti. Tudi obiski se upirajo, ko želimo, da si umivajo roke, takoj po umivanju pa že prijemajo kljuke in vse mogoče in nato dojenčkove rokice, ki jih že daje v usta. Babica je celo z rokovicami, s katerimi je odstranila mačji iztrebek, prijemala ključe od stanovanja, katere vedno nosi s seboj in jih zdaj odlaga po našem stanovnju (na kavč, likalno desko ipd.) Tako sem postala zaskrbljena, da toksoplazmozo vidim že čisto povsod. Ko npr. v pižami ležim na “umazanem” kavču in si nato sicer z umitimi rokami namažem prsne bradavice, vednar moram prej prijeti še “od kavča umazano pižamo”. Ne vem, kaj naj storim, da ne bom tako zaskrbljena. Bi bilo smiselno testiranje dojenčka? Bi v primeru pozitivnega testa pediatrinja spoloh kaj ukrenila? Omenila sem ji sicer skrb, ker ima dojenček tudi pogosto solzne in zapacane oči (bela snov, ki se vleče), pa mi je rekla, da to ni videti kot tokdoplazmoza. Mene pa skrbi predvsem za to, ker večinoma okužba poteka tiho, hude posledice pa se pokažejo šele kasneje.
Upam, da bi lahko kako svetujete.
Lep pozdrav!

Očitno ste se spravili v “toksoplazmozno paniko” – in v vsem vidite nevarnosti….
Vse, kar ste prebrali o toksoplazmi, bolj ali manj seveda drži. A gre praviloma za poročila okužb, ki prizadenejo zelo majhen odstotek nosečnic, novorojenčkov in malih otrok. In ki so bolj nevarna zato, ker so bili dojenčki v zelo ranljivem obdobju izpostavljeni velikemu številu parazita in imeli smolo, da mama toksoplazmoze ni prebolela in jim ni dala za “popotnico” v svet protiteles za prvo obrambo.
Nočem vas “strašiti”, a dojenčka ogroža še kup drugih potencialnih nevarnosti razen toksoplazme – za večino (zlasti za bakterije in viruse) drži, da okužbo z njimi zelo uspešno preprečimo s higieno rok, kar imate tudi že v “podzavesti”.
Seveda večina takih nevarnosti dojenčku lahko tudi koristi – skrbijo, da se njegov obrambni sistem normalno razvija in je sposoben odgovoriti na pravi, večji napad mikrobov. S popolno izolacijo, obsedenim čiščenjem, razkuževanjem, prekuhavanjem… lahko včasih naredite dolgoročno več težav kot koristi.
Torej – umivanje rok, omejevanje obiskov v času okužb dihal (zlasti obiskov predšolskih otrok), skrb, da domače živali redno dobivajo sredstva proti parazitom – DA, obsedenost s čistočo in sekiranje vseh v familiji pa je ODVEČ. Kot tudi testiranje dojenčka na toksoplazmozo. Ampak če jo to tisto, kar vam bo vrnilo miren spanec, je potencialno dopustno – pa čeprav povezano z bolečim odvzemom krvi pri zdravem dojenčku.
Pozdrav,

Spoštovani!
Res me je zajela prava panika. Naš dojenček je bil rojen nekaj tednov prezgodaj, bil je le delno dojen in še to le do enega meseca, ko je bil v bolnišnici zaradi operacije. Sama toksoplazmoze prav tako nisem prebolela. Dojenčka ne bi želela mučiti z odvzemi krbi, pa vendar ne vem, če se bom lahko otresla teh skrbi. Niti ne vem, kako bi si odpustila, če bi čez nekaj let oslepel, ker nisem odreagirala. Na vrtu imamo vsaj pet sosedovih muc, babica pa z rokavicami, ki so bili v stiku z mačjimi iztrebki in zemljo vse mogoče prijema in raznaša naokoli. Če se ne motim pri določeni starosti v posvetovalnici odvzamejo tudi kri iz prstka in bi morda takrat plačali test. Ali bi za test na toksoplazmozo bil potreben odvzem iz vene? Hvala za vašo pomoč. Lep pozdrav!

Za določitev protiteles proti toksoplazmozi je potreben venski odvzem (vsaj 0,5 ml krvi je težko “namolsti” iz prstka). Na žalost boste s tem dobili le informacijo o trenutnem stanju – in če vas bo panika mučila naprej, boste lahko jemali kri vsak mesec. In kmalu ne le za določitev stanja imunosti na toksoplazmozo…
Kar pa bo že mejilo na poseben sindrom, ki je znan v pediatriji (Munchausen by proxy) – ko se težko obvladljiv strah skrbnikov prenese na otroka in ga zaradi svoje stiske izpostavlja (nepotrebnim) preiskavam in zdravljenju.
Kar mirno, slepota zaradi toksoplazmoze je v Sloveniji res izjemno redka – in bolj kot z nezrelostjo ali slabimi higienskimi razmerami povezana s pridruženimi boleznimi dojenčka ali majhnega otroka.
Pozdrav,

Spoštovani,
Vem, da verjetno ni nič vendar ne vseeno skrbi. Zanima ne kje je možno samoplačniško opraviti venski odvzem krvi pri 13 mesečnem malčku? Gre za to da se prepričamo da v prvih mesecih ni dobil toksoplazmoze.
Lep pozdrav,

“Samoplačniških” odvzemov krvi pri malčkih pri nas ni, še zlasti če gre za testiranje na bolezen, ki mu ni nevarna in ni nevarna njegovi okolici (kot velja za toksoplazmozo, s katero se dojenček okuži PO rojstvu). Če bi vaš pediater presodil, da je takšna preiskava otroku potrebna, ga bo nanjo tudi napotil.

Če pa je takšen odvzem (ki za otroka ni prijeten, je boleč, stresen) celo nepotreben, saj je le želja (kaprica) staršev, pa se bo pediater raje pogovoril s starši o tem, kaj jih tako skrbi, da bi otroka takšnemu posegu želeli izpostaviti. Včasih je namreč to le prvi od “strahov” staršev, ki prihajajo na nove in nove preglede in odvzeme krvi zaradi lastnih fobij, ne zaradi otrokovih morebitnih zdravstvenih težav. In mu strokovno pravimo sindrom Muenchausen.

Pogovorite se torej s pediatrom o razlogih za vaš strah, da vam bo znal svetovati!

Srečno,

Spoštovani!

Kaj pa če dojenček poliže predmet, ki je bila polit s tekočino od surovega mesa?

Lep pozdrav

Neokusno, zelo neobičajno, a velja vse, kar sem že prej napisala. Tveganje za prenos je majhno, za pomembno okužbo pa skoraj nično.
Pozdrav,

Pozdravljeni,

mene pa zanima kako dosleden je potreben biti pri malem dojencku pri umivanju rok, ok razumem, da vsakokrat, ko pridemo domov, kaj pa vmes, ko smo doma, recimo, ko perem sadje in zelenjavo, recimo solato ali lupljenje krompirja, se moram vedno znova militi roke? Ali je dovolj izpiranje z vodo? Skrbi me, da bi prislo do prenosa toksoplazmoze na malega dojencka, ker samo z vodo parazitov z rok sigurno ne sperem.

Torej kako dosledna moram biti z miljenjem rok med vsakodnevnimi gospodinjskimi in drugimi opravili? Pocasi se mi bodo vsak cas roke isusile od miljenja na drugi strani me pa skrbijo posledice na malem dojencku v primeru okuzbe s toksoplazmozo ali drugimi bakterijami, bacili.

Hvala lepa za vase mnenje in odgovor

Vsekakor priporočamo pogosto umivanje (zlasti takoj po prihodu domov), a ne obsedeno, tudi milo (ki v vsakem primeru, tudi če je super nežno, zavre lokalno obrambo kože – in jo izsuši, kar ste tudi občutili “na lastni koži”) je dovolj le nekajkrat na dan, koristi zlasti, kadar so roke vidno “onesnažene”. Obenem se skušamo brzdati, da z rokami ne šarimo po obrazu, ne mencamo oči, ne vrtamo po nosu ali trebimo zobe z nohti (tudi to nekateri / mnogi delajo…).

Takšna higiena je povsem dovolj. Še zlasti, ker imamo v telesu kup obrambnih mehanizmov, ki takšne “napadalce” hitro ustavijo in uničijo. Poleg tega je znano, da imunski sistem potrebuje “dražljaje” za svoje dozorevanje (v obdobju dojenčka pride do dozorevanja limfocitov T, do preklopa tim. Th1 v Th2 imunski odgovor) in kasnejše normalno delovanje. Če tega ni, lahko pride celo do zoprnih motenj, preobčutljivostnih reakcij, celo avtoimunih bolezni. Zato smo včasih (malo za šalo in malo zares) pediatri celo rekli, da kakšna podančica (ali prava glista) pri malčku poskrbi za varno imunost v odrasli dobi in da je držanje otroka do 2. leta v “sterilnem” okolju nekoristno, če ne celo škodljivo.

Torej skušajte živeti čim bolj “naravno”. Sicer drži, da se večina okužb širi preko rok, a večino brez težav prebolimo, pustijo pa nam odpornost. Z mnogimi bakterijami tudi živimo v sožitju, v skupno korist: saj veste, da je človek je eno veliko gojišče za bakterije; DNA bakterij, ki nas poseljujejo (mikrobiom), je 2,5x večji kot je skupek DNA vseh celic našega telesa :-).

Toksoplazma pa sploh sodi med redke okužbe (zlasti v primerjavi s trenutnimi epidemičnimi razmerami okužb dihal, tudi COVIDa) – in res je večinoma neprepoznana (ker poteka v tako lahki, nepomembni obliki). Torej je tveganje, da vaš otrok resneje zboli zaradi toksoplazme, podobno verjetnosti, da zadenete glavni dobitek na loteriji (se opravičujem za napačno primerjavo v primeru, da ste na lotu vedno zadevali šestice in sedmice…).

Srečno!

Spoštovana,

hvala lepa za vaš čas in obširen odgovor.

Z lepimi pozdravi in vse dobro želim!

Pozdravljeni!

Prosim za pomoč. V nosečnosti sem šla s hčero na sprehod do knjižnice. Ko sva šli iz knjižnice je hčeri na poti padla jakna na tla ravno na mestu kjer je polno mačjih iztrebkov potepuških mačk, ki se zadržujejo v grmovju (druge poti ni). Jaz sem jakno nesla v isti roki kot vrečko s knjigami. Vmes sem s temi rokami brskala po torbici in dajala hčeri vlažilne robčke in še denarnico uporabljala ker sem še morala plačati račun. Takrat sem doma umila si roke jakno dala v koš  za pranje.  Nisem posvečala pozornosti. Ker sem imela težave v nosečnosti sem bila sprejeta v bolnico kjer sem bila do poroda in pozabila na ta dogodek. Čez 5 tednov od dogodka sem imela tudi zadnji odvzem krvi za tokso kjer je bil negativen. Rodil se je popolnoma zdrav otroček. A mene je po porodu zajela panika saj so me pogovori v bolnici o tej bakteriji spolnili na dogodek. Videla sem knjige ki jih hči nenehno lista  in mojo ki me nestrpno čaka na nočni omarci na katero partner odložil moje stvari ki jih s težavo  vzamem roke, koš za perilo me je tako strah da komaj naredim pralni stroj, vse v hiši primem s težavo in si grem kar umit roke. Danes sem bila dopoldan na  sprehodu in sem v torbici opazila robčke in sm si z njimi obrisala roke in na to malemu dajala dudo in ga tudi dojila. Ko sem prišla domov sem se spomnila da sem te robčke uporabljala takrat in da sem ves čas imela v torbici tudi telefon ki ga skozi uporabljam. Grabi me panika da bi se dojenček okužil s tokso in imel težave čeprav je popolnoma zdrav.  Vsw tobže uporabljam in delam 5 tednov in me grabi že toliko časa panika in strah.

Prav tako me je strah ker smo v bloku in si hčera nosi igrače not in ven ter se igra v peskovnikih ter vsepovsod. Ko se igra v hiši in steče do dojenčka in mu da dudo, drži za roko me panika. Prav tako ko sem opazila da mu je pomolila prst v usta.

Roke si umijem samo ko se dotaknem kljuke imam že popolnoma krvave roke polno ran. Partner mi je prvi teden odstranil vsa razkužila saj sem  non stop si razkuževala roke.

Partner in patronažna ter prijatelji mi govorijo naj se umirim, da imam zdravega otroka ter naj pozabim dogodek ter živim kot da se ni naredil. Da v primeru, da se okuži nimam straha ter da bo prebolev brez težav saj je popolnoma zdrav. Ter  da tudi če uporabljam te robčke ne more biti nič, ker kaj če nebi opazila da so tam drekci. Ter da otrok se bo slej ko prej sam srečal z umazanijo ko bo začel plazit.

Prosim podajte mi nasvet lahko res odmislim ta dogodek in živim naprej. Ter brez skrbi prejemam knjige ter predmetw iz torbice ? Ter se ne bojim te tokse za otroka?

Glede na zapisano imam občutek, da v trenutnih razmerah ne zmorete misliti objektivno, racionalno, v vsem vidite nevarnost, mikrobe, parazite. Očitno enako o vašem stanju mislijo tudi vaš partner in drugi, ki vas mirijo. In jaz se jim pridružujem – tudi z nasvetom, da si – če se ne boste mogli pomiriti in živeti “umirjeno, normalno” življenje mlade mame, še zlasti sedaj, ko bodo nosečnostni hormoni počasi izveneli – poiščite pomoč – praviloma je dovolj že pogovor s psihologom, tudi vaš izbrani družinski zdravnik bi bil koristen. V ničemer, kar ste napisali, namreč ne vidim prav nobene nevarnosti, tveganja – le okolje, v katerem odraščajo današnji otroci v zdrave odrasle. Pri tem pa je nujno srečevanje s kakšno umazanijo, mikrobi, mačjim kakcem, da o plesni na siru in “živi” solati niti ne pišem.

Ranjene roke pa pomenijo, da ste z “obsedenim” razkuževanjem predvsem uničili obrambno sposobnost kože – in bodo lahko običajni mikrobi povzročili celo kakšno vnetje, ki ga na normalni koži ne bi. Torej – razkužila pospravite v omaro, roke pa si umivajte z nežnim milom ali celo s čisto vodo. In ne več kot nekajkrat dnevno…

Pozdrav,

Pozdravljeni!

Hvala vam. Vaš zapis me je pomiril in ko me spet zajame strah  si preberem vaš zapis in sprostim.

Danes mi je hči priletela v stanovanje in z umazanimi nogami v mojo postoljo (sej vete hoja z opanki po makadamu). Jaz sem podzavestno umazanijo z roko poprhala in naprej počivala. Seveda sem vmes prijemala telefon in podala dudo. Pred vašim odgovorom bi padla v jok in se zlomila. Vzela bi razkužilo in razkuževala vse. Danes pa ko sem se spomnila da sem sprhalo umazanijo od nog in sem vse to naredila po tem s temi rokami. Sem zadihala in si rekla otrok se more srečat z umazanijo in si mislila tudi jaz pridem v stanovanje in se vležem na posteljo z istimi nogami  za dnevni  počitek ter sama verjetno podzavestno sprham prah  oziroma prejemam kojtar celo noč. Nato sem si šla umit roke za naprej ter nisem razkužila.

Po vašem zapisu menim da sem prav storila je tako? Nimam se nečesa bati saj je fant zdrav in naj začnem uživati.

Hvala še enkrtat

Seveda ste naredila vse prav in normalno, varno. Prah na nogah sicer popaca posteljnino (če je ta svetle barve), čemu drugemu kot pralnemu stroju pa prav nič ne škodi (zlasti ne vam ali otroku) . Uživajte in se sprostite!

P.S. Ne vem le, kaj je delal telefon v postelji :-).

Pozdravljeni!

Tudi jaz sem padla v tokso strah. Imam prvega otroka in sem se pred porodom preselila na kmetijo k partnerju, kjer živima z njegovimi starši.

Na kmetiji je polno potepuških mačk, ki niso veterinarsko pregledane. Te mačke vsepovsod opravljajo svojo potrebo. Tašča na polju pleje brez rokavic in ko pride vedno s temi rokami prejme za roke dojenčka starega 4 mesce. Ker sem jo enkrat zalotila, da ona brez problema na vrtu  z golimi rokami odvrgla kakec od mačk sem dobila strah , ki me je pahnil v depresijo. S temi rokami je prejemala vse okolo hiše. Ko je prišel nečak star 1.5 let mu je s temi rokamo dala kar neumito jagodo. Tast ni nič boljši. Ko sem povedala da je to nevarno mi je dejala, da otroka ne smem v vato zavijat. Roke si je splahnila z vodo in normalno šla v kuhinjo in kuhala kavo in prejemala vse. Takrat sem doživela rahli panični napad, saj se zavedam da tudi adaptirano mleko in stekliničke odmika s temi rokami kljub temu, da ji niso napoti.

Prav tako če mi popazi pupo in ji pade duda na tla ji dudo da kar v usta, čeprav jo prosim da jo da stran da jo prekuham saj hodimo v prtličju obuti.

Strah me je, da ko bo začela plazit, da jo bo dala kar na tla.

Sporočili smo ji moje stanje saj vidim vsepovsod te bakterije ampak reče prej kp se bo mavadla boljše bo.

Poiskala sem pomoč vendar bi rada slišala vaše mnenje. Ali ke nevarno če popolnoma zdrav dojenček zboli s tokso? Če bom imela podatek od pediatra bom se lažje soočila s depresijo.

Hja, mnogi bi rekli, da vaša tašča živi v sožitju z naravo, bio, eko – in vsaj do neke mere se moram z njimi strinjati. Otroci na kmetijah, ki preživljajo dan s potepuškimi mucami, kužki, polži, deževniki, ovčkami, kravami… sicer prebolevajo podobne bolezni kot mestni, toksoplazmoza je pri njih celo redkejša. Na sploh pa je mnenje, da so samo mačke krive za prenos toksoplazme, precej zgrešeno.

Da skrajšam – tašče ne boste mogli spremeniti, ker ne razume in s svojim “naravnim”, nekomplikatorskim razmišljanjem ne more sprejeti vašega velikega strahu pred raznimi okužbami. Lahko jo sicer poskušate “vzgajati” – a boste morali pri tem uporabiti zelo “prebrisane”, psihološko uspešne načine, ki zanjo ne bodo prisila ali vaša kaprica. Na “trdo” boste razmere in odnose med vami celo poslabšali, vaš partner pa bo še najbolj v stiski.

Bistvo mojega odgovora pa je, da je vaš strah pred toksoplazmozo in njenimi posledicami daleč pretiran. Zlasti ker pri zdravem dojenčku, malčku, otroku… lahko poteka kot povsem neopazna bolezen, z malo tečkarjenja, kakšno povečano bezgavko, neješčnostjo – kot še sto drugih virozic ali samo “slabših, vremenskih” dni v življenju.

Verjemite, da vam zavida marsikatera “mestna” mamica, še zlasti pa bodo vaši hčerkici “mestni” otroci – ki v primeru, da imajo babice in dedke s kmetijo itak komaj čakajo na počitnice pri njih! In se z njih vrnejo zdravi kot dren.

Srečno!