Pozdravljeni,
imam 12 letnega sina, ki je pred tremi mesecami pričel izvajati določene ponavljajoče se gibe. Neprestano si hodi umivati roke, ko hodi prestopa ali pa se zaustavi in počaka nato pa gre naprej.
Če se razjezi razbija z vrati, meče predmete na tla. To stanje se spreminja iz dneva v dan. Včasih je bolje, včasih slabše. Umivanje rok pa ostaja skoz konstantno. V družbi sovrstnikov nekako pozabi na to, čeprav išče izgovore za umivanje rok. (moram na stranišče,…) Tudi kar se tiče njegovega govorjenja, se v njegovem besedišču pogosto pojavljajo kletvice.
V šoli se njegovo vedenje na samem uspehu ni poznalo. Prepoznan pa je bil tudi kot nadarjen učenec.
Glede njegovih motenj smo že obiskali homeopata. Ker sin ne želi komunicirati o svojih motnjah z nobeno tujo osebo, mu zaenkrat predpisana zdravila niso veliko pomagala.
Zanima me ali ima moj sin OKM in kako se jo lahko zdravi.
Hvala za pomoč in lep pozdrav
Mama ki želi pomagati svojemu otroku

Pozdravljeni Beja,

Sicer nisem specialist za otroško/mladostniško psihoterapijo, bom pa na vaša vprašanja vseeno skušal odgovoriti po svojih najboljših močeh.

Opisujete simptome obsesivne kompulzivne motnje, ki so lahko pri vašem sinu posledica za neko stisko ali notranji konflikt. Njegovo vedenje kaže na neko kanaliziranje agresije, ki pa po vsej verjetnosti ni izražena tam, kjer bi morala biti, kamor je v resnici namenjena. Če neki vodi povsem zapremo pot, ne le da ji delno zajezimo naravno pot proti morju, si bo ta energija prej ali slej našla neki stranski obtok.

Sprašujem se kakšno je ozadje odnosov vašega sina z ostalimi družinskimi člani (in predvsem z vami)? Ali dopuščate (in predvsem ali ste dopuščali v preteklosti) vašemu sinu, da izrazi svoje mnenje? Ali ste imeli do sina strogo vzgojo, z mnogimi pravili, urniki? Kako je zdaj?

Kaj se je dogajalo pred 3 meseci, ko so se začeli pojavljati simptomi?

Dinamika v družini je lahko zelo kompleksna in velikokrat je eden izmed glavnih razlogov za otrokove težave (odnosi med družinskimi člani, doživljanje vsakega pozameznika ipd.). Pravite, da sin ni pripravljen komunicirati o svojih težavah z nobeno tujo osebo. Potem je verjetno pripravljen govoriti z vami? Predlagam vam, da se približate vašemu sinu – tu nimam toliko v mislih spraševanja o sami simptomatiki (umivanju rok, prestopanju, kletvicah, ponavljajoči gibi,..), vendar o pogovarjanju o njegovem doživljanju dogodkov, težavah ipd.

V primeru, da sami ne boste zmogli spremembe vam toplo priporočam, da obiščete psihoterapevta za psihološko svetovanje ali pa greste vi v psihoterapevtski proces. Na ta način boste dobili boljši vpogled v vaše, sinovo in družinsko življenje. Seveda pride v poštev tudi psihoterapija za vašega sina, vendar ga ni smiselno siliti. Homeopatijo poznam zgolj laično, vendar še nisem slišal, da pomaga pri psihičnih težavah? Predvsem vam predlagam, da se osredotočite na vzroke sinovih težav in ne gašenje posledic (simptomov). Želim vam, da boste našli način za pomoč vašemu sinu.

Na voljo sem vam za morebitna vprašanja in komentarje.

Lep pozdrav,