Pri osmih tednih, praviš? Pri slabih dveh mesecih pa res ni problem prepoznati kodra. Poleg tega vidiš tudi mamico a ne?
In zdaj, ko ne veš več kaj bi pisala, postajaš pa pikolovska in iščeš dlako v jajcu. Le kdo bi si mislil, da listu papirja ne more pasti cena, si pa res pametna, ni kaj.
Torej, posebej zate, tem bogovskim psom z rodovnikom, bo krepko padla cena, ko narod ne bo več tako nor in jih desetkrat preplačal, kar verjemi mi![/quote]

Ne, ne iščem dlake v jajcu, želim povedati samo, da kako lahko hkrati govorite o tem, kako kupiš psa zaradi “zaljubljenosti v neko pasmo”, ne veste pa, kaj je rodovnik, čemu je namenjen in tega, da so pasme nastale in obstale samo iz izključno zaradi selekcionirane vzreje (za katero je nujen rodovnik in vzrejni pregled, ki izloča pse z neželenimi lastnosmi ali dednimi boleznimi, značilnimi za neko pasmo, iz vzreje).

Nerodovniško rejo, katere rezultat so mladiči, katere lahko veselo prodajaš kot pasemske brez paprijev, ki jo na tem forumu par posameznikov tako rado kuje v zvezde, se lahko gredo ljudje samo in izključno zaradi povprejšnjega dela vzrediteljev, dolgega desetletja in več.

Večina zaslužkarstva se dogaja prav tu – pri dvorišni reji, preprodaji in trgovini s psi. Naivni kupci pa po vseh letih opozarjanja, člankov, dela inšpekcij in vseh informacijah, ki so dostopne na vsakem koraku, kujejo v nebo “dobre strice in tete”, ki jim psa “podarijo” za par sto evrov.

Večina jim tako zelo verjame, da ne zahtevajo niti tega, da bi videli domnevnega očeta legla, mnogi kupujejo mladiče kar tako, ne da bi videli leglo ali mamo mladičev.

Zato pa v Sloveniji trgovina s psi tako cveti. Najde se kakšen primer, ko kupec trgovca/preprodajalca/dvorišnega rejca prijavi, ker pes v prvih dneh v novem domu zboli, umre ali se kasneje izkaže, da pes boleha za težko dedno boleznijo. Ampak teh, ki bi si vzeli čas za prijave ali izpostavljanje v medijih, je malo.

Psice pa kotijo in kotijo, mladiči preživijo ali ne … ampak koga to briga, a ne, če smo pa prihranili 100 evrov, dobili črnega mladiča, ki izgleda kot bodoči pudelj, tako to gre.[/quote]

znanka je imela psa z papirji, z boleznijo iz legla, ki so jo ugotovili po dobrem letu, pri 2 letih jo je bilo treba evtanazirat. mislim da je to čist dovolj da niti v vzrejne preglede ne verjamemo.

ju3, jaz pa te logike ne razumem. Kako se lahko zaljubiš v neko pasmo in greš kupiti psa, ki je pasemski ravno toliko, kot velja ali ne velja prodajalčeva beseda?

Kako se lahko zaljubiš v neko pasmo pa ne veš, da je pasma veliko več kot približna barva dlake?

Če bi želela pasemsko žival, iz kateregakoli razloga že (ker mi je všeč karakterno ali ker bi jo želela zaradi nekih določenih lastnosti in dela z njo), bi jo kupila vedno in izključno pri preverjenem vzreditelju.

Sicer pa dober vzreditelj ne sili nekoga, ki kupuje hišnega ljubljenčka, da bi kupil najbolj vrhunskega psa, mladiča, ki ima po ocenah največji potencial, da bi bil primeren za nadaljno vzrejo.[/quote]

veš pa če dam za psa 1 €, ga dobim zastonj, ali plačam 1000€ nihče mi ne more garantirat da ne bo iz legla prinesel bolezni, da ne bo umrl prej kot je potrebno/normalno. in dokler ne obstaja inštrument da prodajalca, pa mi je vseeno ali posrednika ali vzreditelja, iztožim tudi po več letih (pa ne gre samo za denar, ampak zato da ne bo še naprej prodajal bolnega legla) , če se izkaže da je šlo za bolezen iz legla, ne bom dala za psa premoženja. že dobro leto iščem točno določeno pamso, za katro je pri nas izključno en vzreditelj in ta navija ceno ker ve da jo lahko. če ne bi doživela ne bi napisala izjave gospe, kako so neji pa vrhusnki, čeprav ve da jih prodajajo tudi ceneje. sprašujem se celo, če nekdo redno pari psičko ko se goni, in ima edini to vzrejo pri nas, kje najde toliko psov. torej lahko pride do tega da se parijo med seboj brtaje in sestre,… vsi pa vemo kaj pomeni parjenje znotraj legla.
potem pa grem raje po psa sama na češko itak je psičko ta vzreditelj tudi prinesel od tam, pol pa govrijo kako ne hodit tja po psa….[/quote]

ju3,

tole, da bi lahko, če se psu v življenju karkoli zgodi, tožil vzreditelja, je malo hecno, a ni? Če ti bo pes zbolel za erlihiozo, boš tožila vzreditelja? Pa če si bo zlomil taco? Pa če ne boš, če kupuješ večjega psa, dovolj pazila na njegovo gibanje v prvem letu in bo imel, kljub odličnim ocenam staršev, težave s kolki ali komolci?

Noben vzreditelj tudi ne more redno, ob vsaki gonitvi pariti svoje psice.

Pri večinah pasem in v večini primerov je dovoljeno samo eno leglo v koledarskem letu.

Pariti tudi ni mogoče med bližnjimi sorodniki.

Cene pri nas redkih pasem pa so visoke tudi zaradi tega, ker predstavnikov pasme v Sloveniji ni. Kar pomeni, da je potrebno psico voziti na parjenje v tujino, plačati pot, plačati skok … že s tem se namere ogromno stroškov, ki se potem porazdelijo na število mladičev v leglu.

Ne, ne iščem dlake v jajcu, želim povedati samo, da kako lahko hkrati govorite o tem, kako kupiš psa zaradi “zaljubljenosti v neko pasmo”, ne veste pa, kaj je rodovnik, čemu je namenjen in tega, da so pasme nastale in obstale samo iz izključno zaradi selekcionirane vzreje (za katero je nujen rodovnik in vzrejni pregled, ki izloča pse z neželenimi lastnosmi ali dednimi boleznimi, značilnimi za neko pasmo, iz vzreje).

Nerodovniško rejo, katere rezultat so mladiči, katere lahko veselo prodajaš kot pasemske brez paprijev, ki jo na tem forumu par posameznikov tako rado kuje v zvezde, se lahko gredo ljudje samo in izključno zaradi povprejšnjega dela vzrediteljev, dolgega desetletja in več.

Večina zaslužkarstva se dogaja prav tu – pri dvorišni reji, preprodaji in trgovini s psi. Naivni kupci pa po vseh letih opozarjanja, člankov, dela inšpekcij in vseh informacijah, ki so dostopne na vsakem koraku, kujejo v nebo “dobre strice in tete”, ki jim psa “podarijo” za par sto evrov.

Večina jim tako zelo verjame, da ne zahtevajo niti tega, da bi videli domnevnega očeta legla, mnogi kupujejo mladiče kar tako, ne da bi videli leglo ali mamo mladičev.

Zato pa v Sloveniji trgovina s psi tako cveti. Najde se kakšen primer, ko kupec trgovca/preprodajalca/dvorišnega rejca prijavi, ker pes v prvih dneh v novem domu zboli, umre ali se kasneje izkaže, da pes boleha za težko dedno boleznijo. Ampak teh, ki bi si vzeli čas za prijave ali izpostavljanje v medijih, je malo.

Psice pa kotijo in kotijo, mladiči preživijo ali ne … ampak koga to briga, a ne, če smo pa prihranili 100 evrov, dobili črnega mladiča, ki izgleda kot bodoči pudelj, tako to gre.[/quote]

znanka je imela psa z papirji, z boleznijo iz legla, ki so jo ugotovili po dobrem letu, pri 2 letih jo je bilo treba evtanazirat. mislim da je to čist dovolj da niti v vzrejne preglede ne verjamemo.[/quote]

Kakšno boleznijo iz legla?

Nekaj bom pojasnila – pri pasmeskih psi (z rodovnikom, jasno) gre za princip SELEKCIONIRANE VZREJE. S tem je pasma nastala in obstala, saj se iz nadaljne vzreje izključujejo posamezniki, ki vizuelno, karakterno ali zaradi podedovanih hib ali bolezni ne ustrezajo standardom in tako ne opravijo vzrejnega pregleda.

Seveda je nemogoče predvideti vse možne bolezni, vse bolezni pa tudi niso dedne. Prav tako lahko mladič podeduje, recimo temu, “nagnjenost k nečemu”, ki se bo pa razvila v bolezen ali hibo glede na okoliščine, v katerih bo odraščal in živel.

Pri vsaki pasmi se iz vzreje izključuje pse, ki imajo za določeno pasmo pogoste bolezni/hibe (npr. težave z očmi, kolki, koleni itd.), saj se s tem zmanjšuje možnost, da se bo v dobri paritveni kombinaciji neka določena bolezen/hiba izrazila na mladičih.

Hecno se mi zdi, da je kakorkoli že obrne, boljše kupiti psa iz neselekcionirane, nerodovniške reje, saj je ravno pri teh psih veliko večja možnost, da je pes ali psica obremenjena s katero izmed dednih bolezni. Selekcije prav tu namreč ni nobene, psi ne opravljajo vzrejnega pregleda (ali pa ga ne opravijo iz določenega razloga, “vestni” lastniki pa kljub temu parijo in imajo leglo za leglom). Da sploh ne govorimo o tem, da parijo kar z enim psom, ki je morda celo v sorodstvu z njihovo psico pa tega seveda ne vedo.

Kje je šele vse ostalo – to da lahko parijo svojo psico ob vsaki gonitvi pa to, kako poskrbijo za mladiče itd.

ju3 (in ostali, ki kupujete psa),
v branje priporočam članek “Miti in resnice o rodovniku”. Razjasnjuje mnogo zank pri nakupu psa:

In pa članek “Zakaj rodovniški psi niso zastonj … in zakaj so “nerodovniški čistokrvni psi” tako dragi?”:

Imaš prav, od te države nimaš kaj pričakovat. Če bi delovala kot je treba, bi tudi ti vedel in si seveda ne bi upal tako žaliti ljudi.
Moje mišljenje pa je sledeče:
naj ti samozvani priznani vzreditelji znižajo cene svojim rodovniškim psom, pa bodo vsi kupovali njihove pse in ne pse od takozvanih dvoriščnih rejcev.
Priznani vzreditelji so itak veliki ljubitelji živali, njim se itak ne gre za denar ampak samo za dobrobit njihove priljubljene pasme in se bodo z lahkoto odpovedali nekaj eurom v dobro ubogih psic, ki kotijo in kotijo in v dobro njihovim ubogim mladičkom, ki bodo lahko imeli tisoč in eno bolezen ali pa sploh ne bodo preživeli.
To je čisto enostavno, ceno naj znižajo, na bolhi vidim, da čivave brez rodovnika ne dobiš pod 500 € in če bi tudi rodovniška stala 500 €, kar je po mojem mišljenju več kot dovolj, le kdo bi potem kupil smetiščnega oz. dvoriščnega psa??
Torej, vsi priznani vzreditelji, rešitev imate na dlani. Imate priložnost, da pokažete svojo veliko ljubezen do živali. Vi in edino vi lahko v hipu ustavite smetiščno vzrejo.
Svetilnik, zate pa še tole:
ni ga človeka na svetu, ki bi lahko po videzu prepoznal REDOVNIŠKEGA psa ali psico. Za to bi se moral obleči v meniha ali pa nuno.
Mislim, da se tudi vaš vaški župnik prav nič ne loči od drugih ljudi, dokler ne obleče svoj zakmašni gvant. :))))))[/quote]
to imaš pa hudo prav na bom rekel za našga župnika ampak veliko je prav hudokurčnih in imajo še otroke po svetu, jest nej grem pol pa v cerkev.glede psov pa tole, dokler bo povpraševanje bo tudi ponudba.