Žalostno, da ti tvoja izorazba ne pomeni drugega, kot “pasja značka” kot sama praviš.

But then, sama dokazuješ, da kaj drugega kot to niti ni. Ker kakih strokovnih kompetenc razen zdravorazumskega “nabijanja” pač ni zaznati. Pa brez zamere.

Pa saj lahko v končni fazi tudi drugi objavite svoje članke v časopisih. Kdo vam brani. Nehajte se že prepirat kot mali otroci in dajte s tem mir.
Glede omenjenega Podosa in njegovega “šefa” pa lahko s čisto vestjo trdim, da delajo v nasprotju s koristjo otrok ter da bi njihovi člani potrebovali vse drugo kot destruktivni balast, ki ga tam dobijo. Ampak vsak ima svoje mnenje. In moje mnenje je, da je med Katarino ter Ježkom je ogrooooooomna razlika!
LP

besedna zveza “pasja značka” ni zrasla na mojem zelniku. bom enkrat ob priliki razložila, zakaj jo je nek zelo priznani strokovnjak uporabil.
eno je terorija, drugo praksa. človek je lahko še tako načitan, pa če tega, kar ve, ne živi, kaj mu potem pomaga teorija ….

” najbrž je problme tudi v tem, da sem si to upala povedat, al kako.”

Očitno se počutiš ogroženo. Moj namen je bil drugačen.

“društvo Podos ima svoje predstavnike in svoje zagovornike. njihovi člani so starši, ki jim ob razvezi, razpadu izvenzakonske zveze otroci niso bili dodeljeni. zagovarjajo vse možne načine za predodelitev otrok, tudi psihično nasilje nad bivšimi partnerji. s tem mislim na to, da pri njih in preko njih ljudje z lažmi in iz principa hočejo otroke, samo da nagajajo bivšim partnerjem. – to vem iz zgodb, ki sem jih prebrala in slišala (in vseh dokumentov, ki sem jih lahko prebrala na to temo)”

Tole je bilo hudo prebrati. Obupani starši iz Podosa naj bi želeli otroke zgolj zaradi nagajanja in principov? Hm, očitno resno misliš. Žalostno.

“kakšna podobnost z našim društvom? je ne vidim. v našem društvu so VSE enostarševske družine. ne zagovarjamo in ne potenciramo nikakršnega nasilja, ne nagajanja ali izživljanja nad bivšim partnerjem niti osebno niti preko otrok. ukvarjamo se z življenjem v enostarševski družini, katere samo del je razveza. pa še to ne pri vseh, saj so enostarševske družien tudi družine vdov/vdovcev in samskih mater.”

V kolikor je vse to res, in TRDIŠ DA V DRUŠTVU NE ZAGOVARJATE IN NE POTENCIRATE NASILJA potem si žal njegov najšibkejši člen in navaden hipokrit:

(Tvoje pisanje z naslovom “Vzgoja v moji enostarševski družini” na forumu Enostarševstvo za boljšo obveščenost javnosti tudi kopiram):
—————————————————————————————–

“Ko smo ostale same, sta bili moji hčeri stari 2 in 4 leta. Spomin ima to čudovito lastnost, da izbriše iz zavesti stvari, ki preveč bolijo, vseeno se spominjam nekaterih stvari, dogodkov, ki so bili pomembni pri izbiri in odločitvi za določen model vzgoje.

Spominjam se, kako sta me enkrat mali spravili ob živce. Dobro smo zaživele same, bili sta strašno razigrani in nista hoteli pospraviti igrač za sabo. Iz službe sem prišla utrujena, dozdeva se mi, da sem celo imela bližnje srečanje tisti dan z bivšim partnerjem, ki me je zasledoval na poti domov in bila sem na tem, da mi poči film.
Ura je bila pozna, večerja je bila na mizi, mali dve pa nista hoteli pospravit igrač. V afektu sem vzela vrečo za smeti in vanjo pospravljala igrače. Bila sem čisto tiho, le grdo sem ju ošvrknila s pogledom. Ines je zelo hitro ugotovila, da se stvar ne bo dobro končala za nekoga (za igrače??).
” Mami, pusti, bom jaz,” je s strahom v glasu pokleknila poleg mene in prijela igrače.
“Bejži, te prosim že eno uro, pa nočeta pospravit. Zdaj bom pa jaz,” sem ji zasikala nazaj in potem se je usulo iz mene. Najprej sem jokala, solze so mi tekle po licih kot dež. Potem sem dala svojo stisko iz sebe še besedno.
Povedala sem jima, da ju imam neizmerno rada, da sem vesela, da sta razigrani in srečni, ampak vsaka stvar ima svoje meje.

!!!!!!V drugih družinah takrat, ko otroci ne ubogajo, mame rečejo otrokom, da bodo povedale očetom in potem očetje “poračunajo” z otroci !!!!!

pri nas pa to ne gre, ker smo same. In jaz sem odgovorna za njiju in moram počet tudi “očetovske” stvari. Stegnila sem roki. ” Glejta, ena roka boža, druga tepe. Jaz vaju nočem tepst, nikakor in pod nobenim pogojem. Ker vem, da to boli telesno in v srčku, ker se mi ne moreta upret, saj sta premajhni.
Nočem vaju tepst s pasom (soseda je svoja sinova redno pretepala tako), nočem vaju dat klečat na koruzo (spet druga soseda je tudi pretepala hčere s koprivami in jih dala klečat na koruzo). Jaz si želim, da se me dobro razumemo, da rade hodimo domov in da se doma dobro počutimo.”
Mali sta takrat dojeli. Dojeli sta, da sem veliko močnejša od njiju, da sta od mene popolnoma odvisni in da sem na prav določen način ranljiva kot starš (ker sem samo ena). Uvideli sta tudi, da sem človek, ki prav tako kot oni dve, jokam.
Tisto, o rokah sta si zapomnili (ena tepe, druga boža).

Ker se mi je trakrat zdelo, da se telesni kazni vseeno ne morem izognit in da se tepeža najbolj bojita, smo skupaj dorekle kazni.

!!!!Če ena tepe drugo – 10 udarcev po riti – to kazen smo izvršili 2x
Kraja denarja – 20 udarcev po nagi riti – to kazen smo izvršili enkrat pred dvema letoma
Prihajanje domov po temi – 5 udarcev po riti – to kazen smo enkrat dorekle, ko sta pozabili in prišli domov v mraku, izvršila se ni nikoli !!!!!

!!!!Enkrat sem, ko je prihajala v puberteto, Ines porinila v omaro. Ker tega ni pričakovala (nepričakovanih udarcev sploh ne toleriram) je bila popolnoma šokirana nad dejanjem. Takrat sem ji še enkrat povedala, naj se z mano ne zafrkava in naj me ne izziva, ker v afektu lahko naredim marsikaj, česar se še sama ne zavedam. !!!!

Moja vzgoja je trda. Veljajo pravila, ki jih zelo težko menjamo in prestavljamo. Primer:
– spat se hodi ob 21 uri. Leto dni nazaj smo to mejo prestavile za eno uro in ta meja velja ne glede na letni čas. On 21 uri se gre spat in pika. Sploh ni dileme ja ali ne. Kazen, če se slučajno katera obira, je ta, da se pač ne stušira. Neverjetno, kako deluje ta prepoved.
– večerja je do 19.30. To velja za njiju. In potem poslušam: “Mami, a lahko en jabuk. Sej vem, da je prepozno, ampak sem pozabla jest večerjo.” S tistim prosečim pogledom bi še kamen premaknila. Včasih dovolim, včasih ne.
– opravljanje gospodinjskih del – pomivanje posode, obešanje in pospravljanje perila, pometanje, sobotno pomivanje stanovanja, pospravljanje postelje, kuhanje kosila zase, itd, to počneta že skoraj 5 let.
Ko sta se upirali in hoteli razloge za to, da morata to početi, sem jima razložila. V družini sem samo jaz odrasla in ne morem hodit v službo ter počet vseh teh stvari še doma. Jaz prinesem denar domov, onidve skrbita za dom. Zaupam jima, da sta sposobni obesit perilo in ga pospravit, ker to ne zna vsak. Takrat, ko sta to začeli delati, sta bili dejansko edini v vseh 4 blokih, ki sta to počeli. Ko ju je enkrat pohvalila soseda (ki je imela 2 hčeri) kako sta pridni in kako bi bila vesela, če bi bili njuni hčeri, jima je pa sploh zrasel greben. Seveda ju za to delo nagradim. Vsak teden dobita 500 sit, ki je sicer žepnina ampak pogojena z delom doma.

Kar se tiče šole, sem z njima rešila že kmalu po začetku šolanja.
“Moja služba je moja skrb. Za to ne skrbita vidve. Ne zanima vaju, odkod denar, vedve pogledata v hladilnik in tam mora biti hrana. Elektrika, voda, to vse skrbim jaz. Vajina služba je pa šola. Jaz ne bom hodila v šolo na govorilne ure in nočem, da me kličejo iz vajine službe ker ne delata dobro, ker tudi vaju ne kličejo iz moje službe.
Zaradi ocen vaju ne bom pretepala ali drugače kaznovala. Eno pa velja, če Ines dobi 3 pomiva posodo ves teden (in potem je provocirala, kaj pa če dobi 2 in 1), pri Klari pa pričakujem vsaj 3. Če dobi 2 pomiva posodo ves teden.
“Šola je vajina stvar. Če rabita pomoč, pridita do mene, naloge in učenje pa so vajino delo.” Ines je odličnjakinja, Klara je dobra. Jaz sem pa zadovoljna mama.

Toliko o moji vzgoji. Temelji na pravilih, ki smo jih večinoma določile skupaj in se jih zato tudi držimo. Teh pravil je sicer še veliko (za grde besede, za umazano perilo, za pomivanje posode), toda vsa delujejo, ker so sprejeta v soglasju z vsemi člani in ker ne popuščam pri njih.
Zato se 12 letnica ne krega z mano, zakaj se ne sme šminkati, pa si dati uhan v popek. Jaz sem ji razložila zakaj ne in je razlago razumela.

Hčerama sem velikokrat povedala, da se nisem nikjer učila vzgajati otroke. Da je to, kar počnem zdaj, premiera in da napak, ki jih bom naredila, nikoli ne bom mogla popravit. Vedno, kadar se znajdem v situaciji, ko ne vem, kako reagirat, ju pozovem k pogovoru o tem. Povem jima, da ne vem, kako naredit, rešit oziroma preprečit kako stvar, in ju prosim za mnenje. Ne morete si mislit, kako pozitivno vpliva tak pristop nanju. “Kaj bi pa ti naredila, če bi tvoja hči hotla zvečer ven, ti pa njenih prijateljev ne poznaš?” Ja, tudi njej ne bi bilo ok, hotela bi vedet točno kam gre in s kom. In tako si sama odgovori na svoje vprašanje, zakaj je ne pustim zvečer ven z njenimi prijateljicami, ki jih ne poznam.

———————————————————————————————-

Katarina, tole se mi zdi zrelo za (tvojo) obravnavo pri psihoterapevtu. Četudi ne zagovarjaš nasilja, hčeri fizično kaznuješ, nad njima pa izvajaš tudi psihično nasilje, ko ju postavljaš na sebi enak položaj (vidve ne skrbita za mojo službo, jaz pa ne bom za vajino; jaz hodim v službo, vidve pa kar sami skrbita za popolno vodenje gospodinjstva – ker mama nekako ne more hoditi v službo in še gospodinjiti?? – pripominjam, ne gre za otrokove redne zadolžitve za določena dela, gre za popoln prenos odgovornosti za gospodinjstvo na otrokova pleča).

Predlagam ti, da v Jani objaviš še tole pismo. Odziv – predvsem stroke – bo zanimiv. Za poslastico predlagam, da se podpišeš s svojim “strokovnim” nazivom.

Kovačeva kobila….

o, kolk je to lepo ,da si mi poslala moj post. in za vsako od besed stojim.

me pa zanima, koliko imaš poguma ti. predstavi se s pravim imenom in priimkom, da mi bo takoj jasno, zakaj se spravljaš name. najbrž ne upaš …

Ne spravljam se nate, ker te ne poznam, čeprav imaš ime in priimek.
Tudi ti mene gotovo ne poznaš.

Opozorila sem nate, ker vneto pišeš in govoriš o enem in delaš drugo.
Ker si kot moderator tega foruma bolj izpostavljena kot jaz, ki sem sem zašla po naključju (veza članek v Jani).

Kot sem napisala na začetku jare kače – objektivnost in doslednost ter občasen pogled v lastno zrcalno sliko ne bodo odveč.

Tale Jararaja je pa zoprna do konca. Po mojem sploh ni samohranilka, morda celo ženska ne. Katarina sploh se ne pusti provocirat taki ali takemu, ker je škoda časa. Očitno ji-mu je dolgčas pa si tako zabija čas, da provocira po netu. Me prav zanima kakšno vzgojo pa ona ubira in kakšne sadove žanje. Skratka Katarina sem popolnoma na tvoji strani.

lp

glej, res te ne razumem in ne vem o čem govoriš. niti se ne želim več pogovarjat na tak način. reci bobu bob in ne krof ali cmok ali piškot, pa te bom mogoče uspela razumet.
skačeš iz teme na temo, kadar te vprašam po tebi osebno, se izmikaš, napadaš kar tako na približno, to je brez pomena….

Vse ti je bilo dovolj razumljivo povedano.
Ni na meni, da presojam, kakšna je tvoja zmožnost dojemanja.

Tu jaz končujem.

Nisem ti postavila retoričnega vprašanja. Vprašla sem za tvoje mnenje. Prav, ni ti treba odgovarjati, če ne želiš. Vendar naj te tudi ne moti, če Katarina v nekem mediju opozori na problem, ki ga pozna. Na zgodbe iz mesa in krvi. Morda bo opozarjanje nanje komu v prihodnosti rešilo življenje. Ne more pisati o nekem imaginarnem nasprotnem nasilju, če ji ni poznan primer.

Zdaj pa še ena moje zelo posplošujoče in predrzno mnenje: tudi mene je že kdo psihično izsiljeval. Najprej sem poskusila s pogovorom, če ni šlo, sem zaklenila vrata in izklopila telefon. Zato menim, da je nasilje, na katerega opozarjaš, v nekaterih okoljih precej pretirano prikazano. Odrasel človek (v tem primeru “ubogi” moški) se lahko s svojo “izsiljevalko” resno in odkrito pogovori. Če pa se ne more, še zmeraj lahko naredi tako kot jaz: zapre vrata in izklopi telefon. Naredi križ. Vedi nekaj: v življenju se je treba veliko stvarem odpovedati.

Tista dva fantka bosta morala odrasti brez svojih najbližjih. Držim pesti, da jima bo uspelo!

Jaz tudi. Lahko je filozofirati……….

Lepo, da zagovarjate Katarino, verjetno že zato, ker je moderatorka foruma, ki ste ga želele. Me pa zanima, če si je katera sploh dobro prebrala “priponko”, ki jo je nalepila jarajara? Lahko rečem samo to, da sem bila čist šokirana nad njenimi “vzgojnimi” prijemi. A ve pa kar vse po vrsti zagovarjate fizično in psihično nasilje nad otroki? Mogoče samo malo v razmislek in previdnost pri upoštevanju nasvetov od oseb, ki bi po mojem mnenju same najbolj potrebovale kakšen “nasvet” o vzoji, pa brez zamere in lep dan vsem.

Ojojoj, kako smo se oddaljili od teme!! Ker imajo otroci danes v glavah samo še pravice jih dolžnosti sploh ne brigajo več, saj jih z njimi mnogo staršev niti ne seznani…o tem problemu “razvajencev” današnjega časa se že veliko piše. Tudi strokovna literatura postavlja potrebo po določanju jasnih meja – ali so potem meje psihično nasilje nad “ubogimi” otroci???

Jasno dejstvo je (plod znanstvenih raziskav po celem svetu), da je povzročitelj nasilja (tudi psihičnega) v več kot 90% moški, žrtve pa ženske in otroci. Globoko sočutvujem z očeti (tudi tistimi iz drštva PODOS), katerim stiki z otroci so preprečeni in onemogočeni. Vendar žal tam nisem odkrila veliko strpnosti in razumevanja, ki pa je je na tem forumu mnogo mnogo več (seveda osebno mnenje). Tudi ne zagovarjam državnih uradnikov, ki slabo opravljajo svoje delo, v zasebnem sektorju je hitro jasno kdo je dober in kdo bo letel, država pa je obupno slab menedžer! Zato je prav, da se na to opozarja, vendar ne zaradi lastnih koristi in manipulacij. Manipulativnosti pa je očitno pri obeh spolih polno, ko se pride v konflikt, vendar je tudi že znanstveno dokazano, da so moški zelo slabi komunikatorji, so večji agresivci od žensk in mnogo težje sklepajo kompromise in sporazume (kdo je zanetil vojne v preteklosti, ženske?). Pa še nekaj je jasno, moški se mnogo težje odločijo za terapijo in delo na sebi kot ženske. In takšni, ki težko uvidijo lastne napake potem manipulirajo, za njihov položaj so vedno krivi drugi ali okoliščine, samo oni ne. Da pa bi tem narcističnim “popolnežem” padlo na misel, da bi lahko tudi pri sebi kaj spremenili jim pa še na misel ne pade!

Ne si zatiskati oči pred dejstvom, da so moški nasilni do svojih žensk, pa tudi pred tem ne, da otroci potrebujejo OBA starša in imajo pravico, da niso žrtve manipulacij. Zakaj pa je toliko nasprotovanj iz vseh strani proti skupnemu skrbništvu? Ugotovila sem, da zaradi DENARJA in ČASA, ker potem je potrebno ENAKOVREDNO deliti skrb in stroške za otroka, tega pa neodgovorni starši – ni nujno, da sta oba v dotičnih primerih takšna, da ne bom koga prizadela – žal niso sposobni.

Pa še o Katarini – Katarina pač rada piše in niza zgodbe iz svojega in življenja sopotnic/kov. Gre za osebne zapise in ne vem zakaj se Jararaja tako “obešaš” na te bloge. Je pravzaprav pozitivno, da iskreno zapiše vse, saj bi se lahko tudi skrivala za naučenimi citati iz knjig ali pa za kritikastrstvom kar je še slabše. Je krvava pod kožo kot mi vsi in ima dobro lastnost, da to prizna.

P.S. Nisem članica nobenega tozadevnega društva, sem le žrtev psihičnega nasilja. Za spoznanje tega dejstva pa sem porabila mnogo preveč časa. Ženske se zelo težko sprijaznimo z dejstvom, da naša življenja niso tista iz iluzije, temveč kruta in nasilna realnost. Obstajajo poti iz nasilja in naša odgovornost je, da le-to prihranimo naslednjim generacijam. Odvadimo se manipulacij in naučimo se komunikacije, pa bo nam in našim bližnjim mnogo lepše. Najslabše je razpravljati s tistimi, ki ne vedo, da so nevedni. Vem, da ne vem je že 100% premik v pozitno smer.

Se strinjam, še posebaj s P.S.!!!

Se v celoti strinjam z napisanim, Lena, in vse priznanje za skrbno sestavljen prispevek.

“Pa še o Katarini – Katarina pač rada piše in niza zgodbe iz svojega in življenja sopotnic/kov. Gre za osebne zapise in ne vem zakaj se Jararaja tako “obešaš” na te bloge. Je pravzaprav pozitivno, da iskreno zapiše vse, saj bi se lahko tudi skrivala za naučenimi citati iz knjig ali pa za kritikastrstvom kar je še slabše. Je krvava pod kožo kot mi vsi in ima dobro lastnost, da to prizna”

Punce, jaz bi na mestu te ženske naredil več in pošteno razmislil, kako lahko pomagam najprej sebi, pa tistima dvema ubogima otrokoma, potem šele drugim.
Ker zame ni junak tisti, ki v javnosti prizna, da ga serje ampak tisti, ki spozna pri sebi, da ga serje in potem to tudi popravi.

Ma2ej res ne vem kaj Te moti.

Njena sporočila kažejo ravno to, da se zaveda svoje nepopolnosti in da ve, da ne ve – ima pa željo napredovati, narediti kaj zase in za hčeri in to tudi vseskozi dela. Svoje izkušnje pa je skozi zelo osebno komunikacijo pripravljena postaviti na ogled in v zrcaljenje vsemu vesoljnemu forumu oz. obiskovalcem strani, kjer objavlja svoje zapise. Da ji sporočimo svoja spoznanja, svoje izkušnje in ji damo povratno informacijo; pa da bi se morda še kdo zamislil in končno le ugotovil, da tudi on (ona) ne ve in da bi čimveč staršev stopilo na pot k izboljšanju samih sebe in s tem vseh prihodnjih generacij. Mar ni to boljše kot pa da bi nam predavala kaj je zapisano v tej ali oni strokovni knjigi? (ki se tistim, ki ne vedo, da ne vedo upirajo) Upam, da je tudi Tebe spodbudila k razmišljanju – glede na odziv… mogoče…

Katarina, tale kontraš je definitivno dec. ki je tipičen predstavnik dedca, ki , ga je ženska spodila in pri kateri so ostali otroci.
Sedaj pa se on maščuje na vse možne načine bivši.
Jasno ko beli dan.
Cepec.

uiozuio: nimam ne volje ne interesa tole temo kakorkoli držat pokonci. če komu kaj ni povšeči me lahko pokliče, se lahko dobimo na kavi in podiskutiramo stvar. takole … brez pravih odgovorov na drugi strani in brez tehtnih argumentov pa … žal, tale debata je zame popolnoma brezplodna.
bolj ko jo bom pustila pri miru, manj bo zanimiva.

vam je to znano? če nekomu ne daš municije, nima s čim streljat.