odvzem roditeljske pravice
Samo da nekaj razjasnimo.
Osebno vsak cent vtaknem v otroke. Če zame kaj ostane je super. Velikokrat ne. Nimam ne časa ne denarja, da bi šla vsaj za en vikend na leto sama nekam. Nimam ne časa ne denarja za frizerja, kozmetičarko, hobije, fitnes. Dokler nimajo otroci vsega za obleči in obuti jaz ne pridem na vrsto itd.
In bogu hvala nismo socialno ogroženi. Če bi bili, bi otroci dobili za jesti, jaz pa toliko časa ne, dokler ne bi bili otroci siti. Jasno??????
A za očeta pa to ne velja ali kaj? Revež ne more dati pol svoje plače za otroke? A jaz pa lahko praktično celo porabim za njih (posredno ali neposredno). Izključno zame praviloma ne ostaja nič.
Pri tem, da lahko revež očka več dela, če rabi več zase, saj z otrocmi nima nobenih obveznosti. Jaz več ne morem delati, ker me doma čakajo trije mladoletni otroci za katere moram skrbeti sama.
Preživnina se vedno določi individualno, upoštevajoč vse okoliščine primera, in sicer glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in mora zajemati stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Tu je potrebno upoštevat vse okoliščine primera. Ob upoštevanju materialnih zmožosti zavezanca jasno ne moremo vedno krit vseh potreb upravičenca. Če sta oba staša brez službe je nerealno, da se otroku plačuje 100eur glasbene šole pa še 200eur dodatnih ur, pa kupi violino za 5000eur, plačuje potovanja na nastope in tekmovanja. Če pa sta to starša zmogla in plačevala že prej, potem pa je to upravičen strošek.
1.1 DOLŽNOST PREŽIVLJANJA OTROKA
-preživljanje otroka je pomembna dolžnost staršev
-dolžnost preživljanja je neodvisna od
roditeljske pravice, saj morajo starši preživljati otroke tudi po odvzemu roditeljske pravice
-po prenehanju roditeljske pravice:
če otrok redno študira,
če otrok zaradi prizadetosti ni sposoben za pridobivanje in nima sredstev za življenje,
če je sklenil zakonsko zvezo in ga zakonec ni sposoben
preživljati
-če otroci in starši živijo skupaj, se otroka preživlja v okviru skupnega gospodinjstva
-če otroci in starši ne živijo skupaj, je tisti starš, ki nima otroka pri sebi, dolžan
prispevati za preživljanje vdenarju
-preživljanje otroka pomeni pokrivanje izdatkov za življenje, vzgojo, šolanje in izobraževanje otroka
-obseg obveznosti se ravna po potrebah otroka in zmožnostih staršev
– starši morajo otroku zagotoviti vsaj eksistenčni minimum, v ta namen morajo izkoristiti vse možnosti za zaslužek
-višina prispevanja v denarju se odmeri glede na dohodek iz delovnega razmerja in glede na vse finančne vire, tudi potencialne (upoštevajo se dohodki, ki jih daje kmetija, lastnina nepremičnine, položaj glede dolgov)
–če je premoženjsko stanje zavezanca izredno dobro, mora omogočiti otroku nadpovprečni življenjski standard
-če ima otrok lastne dohodke iz dela, je dolžan prispevati za svoje preživljanje izobraževanje
-če ima otrok dohodke iz premoženja, se uporabijo za njegovo preživljanje
-Konvencija: starši morajo[iv skladu s svojimi možnostmizagotoviti življenjske razmere, ki so potrebne zaotrokov razvoj, otroku je treba zagotoviti preživnino doma in v tujini
vir: http://prezivnina.web.medihasiljic.com/wp/wp-content/uploads/2013/10/Dru%C5%BEinsko-pravo-skripta.pdf
Vprašanje je, kaj pomeni, da ogroziš njegov obstoj. Ja, ima plombo na nepremičnini. Ampak ne zaradi neplačanih položnic, ampak eno zaradi avtomobila, drugo zaradi preživnine. Ob tem, da je vsako leto šel smučat, da gre vsaj en vikend na mesec na morje,… tudi če pri kolegu prespi… jaz sem iz morja doma, imam tam vse sorodnike, pa si ne privoščim 100 eur stroškov na mesec, da bi se tja peljala. S čim je v tem času, kar sva ločena plačal vozniški izpit tudi ne vem, če je njegovo preživljanje ogroženo (pa še kako kazen verjetno zraven, ko je vozniško zgubil),… Smučanje je luksuz, vozniška je luksuz, če nimaš denarja. Najprej daš otrokom jest, a ne? Preživnino so določili višjo od 100 eur po otroku, on bi sedaj zmanjšal, ko je ugotovil, da sem se na nepremičnino usedla.
Moji otroci živijo povprečno. Ampak ne po zaslugi očeta.
Mimogrede, če ne zasluži dovolj (na črno) ima vse možnosti, da si vsaj poskuša poiskati drugo službo. Če je ne išče, pomeni, da je s tem zadovoljen. Ima v ožji družini take, ki se dnevno vozijo v avstrijo delat, kjer je za moške dela še vedno dovolj, solidno plačanega. Tu smo pri vprašanju potreb in prioritet. Če bi redno plačeval preživnino potem za smučanje ne bi imel.
Če še enkrat prebereš, sem jasno napisala, da pri nas ni bilo dodatnih stroškov bivanja, da pa je potrebno gledat vsak primer posebaj in ne moreš niti primerjat našega primera z drugim z enakimi dohodki, kjer mora nekdo v najem (4. odstavek). To mi je kristalno jasno.
Zakaj pa ne bi mogel prež. zavezanec razlike, kolikor njemu manjka do preživetja, pokrivati sam? A skrbnik jo pa kar nekako po defaultu mora, in to ne samo zase, temveč še za vse nepreskrbljene otroke?
Te logike nikakor ne razumem.
Ostalo ti je pa že Jalur razložila. Primeri se obravnavajo individualno in nikakor ne na počez. Ti se s svojimi bivalnimi pogoji ne moreš nikakor primerjat z bivšim od Jalur. Ali nemara predlagaš, da zato, ker obstajajo taki, kot si ti, avtomatsko vsem zavezancem priznajo, da morajo iti v najem in plačevati 700 evrov stanovanjskih stroškov in jim to upoštevajo pri odmeri preživnine?
Zakaj pa ne bi mogel prež. zavezanec razlike, kolikor njemu manjka do preživetja, pokrivati sam? A skrbnik jo pa kar nekako po defaultu mora, in to ne samo zase, temveč še za vse nepreskrbljene otroke?
Te logike nikakor ne razumem.
Ostalo ti je pa že Jalur razložila. Primeri se obravnavajo individualno in nikakor ne na počez. Ti se s svojimi bivalnimi pogoji ne moreš nikakor primerjat z bivšim od Jalur. Ali nemara predlagaš, da zato, ker obstajajo taki, kot si ti, avtomatsko vsem zavezancem priznajo, da morajo iti v najem in plačevati 700 evrov stanovanjskih stroškov in jim to upoštevajo pri odmeri preživnine?[/quote]
Če gledam našo odločbo o preživnini: pišejo njegovi dogodki, moji dohodki, potrebe vsakega od otrok, znesek, ki ga mora za preživljanje prispevat oče, znesek, ki ga moam za preživljanje vsakega od otrok prispevat jaz (glede na izračun potreb). In če preračunam ugotovim, da razlika njegovih dohodkov minus znesek za preživljanje otrok ter razlika mojih dohodkov minus znesek za preživljanje otrok nista enaki. Le zakaj mora njemu ostat po plačilu stroškov otrok bistveno več, kot meni? Ponovim, da ima lastno stanovanje. S tem, da imam jaz še goro “nepredvidenih” stroškov z otroci, ki v obračunu niso bili zajeti. Da ne omenjam, da so otroci v tem času zrastli in so se potrebe spremenile. Ampak ajde, takrat to še ni bilo aktualno.
Ne vem kje si to našla Jalur. Napisano ne drži, v zakonu tega ni, v sodni praksi tega ni, v mednarodnih aktih tega ni.
Odgovor na vprašanje histerije: Tole je trik tega, da si skrbnik. To je defacto kompenzacija dejstva, da je odvzem skrbništva proti ustaven in na tak način je to kompenzirano. Seveda je to moje mnenje, ker vsi precej dobro vemo, da pravno marsikaj v sistemu ne pije vode. Jaz sem ob prejemu zadnje sodbe višje sodišča točno videl kje sem jim stopil na žulj in to je neustavnost marsičesa. Za začetek odvzema skrbništva, saj sta po ustavi materinstvo in očetovstvo enaka, sistem pa očete diskriminira. Že sam izraz stiki je diskriminatoren in v bistvu govori, da imaš pravico otroka vided, nimaš pa pravice zanj skrbeti. Tole tudi piše v dokumentu, ki ga je priložila Jalur, vendar tisto glede preživnine pa ne vem kje so našli. Jaz sem šel čez vso sodno prakso in česa takega ni nikjer. Pomoje bi bila taka sodna praksa tudi nezakonita, ker sodišče je defacto zadolženo za minimum preživnine, ki je dovolj za zadovoljevanje otrokovih potreb. Ne vem kako bi lahko recimo prišlo so sodbe kjer bi oče moral plačevati recimo 2.000 jurja, če je zakon jasen. Dvomim pa, da bi sodišče recimo to upravičilo s tem, da otrok recimo obiskuje enih 50 dejavnosti:-)
Mick lahko si res žrtev sistema in nedolžna ovčka.
Ampak mojemu bivšemu je sodnica prepovedala stike ker je alkoholik in je prišel celo na dotično obravnavo nažgan. Ves čas na sodišču lajnam, da želim da se gre zdravit, da bo lahko imel stike z otrokom. Kaj mu je bilo pod tem soncem odvzeto? In ne vem o kakšni kompenzaciji govoriš.
– 365 dni na leto skrbim za otroke sama
– če sem npr. bolna moram ali bolna v avto, ali najeti taksi ali prosti sosedo, ker sorodnikov nimam v bližini, da odpeljejo otroke kamor jih je pač že treba. Njemu NE SMEM reči, ker bi kršila sodno prepoved- ki si jo je pridelal sam
– zakaj si že ne bi gospod odtrgal od ust in dal za vsakega od njih npr. 200 evrov na mesec? Glede na to, da nismo socialni problem in on tudi ne gospod zapiti podjetnik
– vse financiram sama (kreten ne plačuje niti centa)
V čem je trik mojega solo skrbništva? Po moje v tem da sistem podpira egoistične, zapite, nasilne brezjajčnike. Če bi bilo po moje bi mu prvi mesec, ko ni plačal preživnine (itak je ni še nikoli) vzela vozniško dovoljenje in potni list. Vsakemu.
Mick se ti pa opravičujem, če si ti drugačen. Če si skrben oče, ki se mu kratijo pravice. Res oprosti. Ampak globoko v sebi tega ne verjamem. Matere skrbnih očetov svojih otrok ne naženemo. Saj nismo nore.
Lej. Navajaš svoj primer. Glede preživnine je preprosto. Nabij mu izvršbo in to je to. Stikov itak nima. Ne vem kaj je narobe s sistemom v tvojem primeru?
Glede ostalega pa ne mislim komentirat. Sploh pa tule ne o tem kdo je in kdo ni srben oče, ker tule je mentaliteta, da je ločitev nekaj najboljšega kar se lahko človeku zgodi.
Po stari navadi ne odgovoriš na zelo preprosto vprašanje in spet klepečeš na pamet.
Pozablja se pa nekaj zelo pomembnega: preživljanje otroka je PRAVICA in dolžnost.
Evo ti iz sodne prakse:
JEDRO:
S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.
Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.
Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.
IZREK:
Pritožba tožene stranke zoper IV. točko izreka prvostopenjske odločbe (o stikih med mladoletno D. R. in očetom H. R.) se zavrne.
Pritožbi zoper V. točko izreka prvostopenjske odločbe se delno ugodi, in se zneski, ki jih je dolžna plačevati tožena stranka, nadomestijo z enotnim zneskom 3.000,00 EUR na mesec. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Odlomek je iz te razsodbe:
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2012032113043248/
Nadaljnje branje:
Zakaj neboškomentiral ? Ker resnica boli?
No izvršbe ne morem nabiti, ker uradno nič nima. Kar poglej moj drugi današnji post. Še za avto se pristojni ne morejo odločiti ali ga ima ali ne. S sistemom je narobe, da ga nihče pri tem ne ustavi in ga fizično ne prisili skrbeti za svoje potomce. A to ni narobe? Po tvoje verjetno ne. Zato pa dvomim, da si res tak angel. Ker veš retoriko kot jo uporabljaš ti ima tudi moj bivši.
Sicer pa o čem pa naj govorim koto svojem primeru?
In ločitev po nikogaršnjem mnenju tu ni najboljše,kar se nam je zgodilo. Pravzaprav je od nje slabše samo nekaj – življenje z zapitim nasilnim egoističnim brezjajčnikom-
Ne vem kaj želis povedati s temi odločbami Vrhovnega sodišča. Še vedno velja to kar trdim. Še več, celo potrjuje to kar trdim. Če bi ta fotr ne imel 5 mio+ bi bila preživnina bistveno drugačna. Ker je imal/ima 5mio + cekina pa je itak že v sami osnovi otroke poslal na drage tuje univerze. In jasno je, da če obstajajo možnosti je smiselno, da se to nadaljuje.
Vidiš včeraj. Ravno zato ne pišem o mojem primeru. Ker apriori nekaj nažigaš. Nisi pa relevantna oseba s katero bi jaz o tem govoril, ker si se kvalitetno zaj* s svojim bivšim in to da sedaj take o njem pišeš pove bistveno več o tebi kot o njem. Če bi bila PERSONA se niti malo nebi ozirala nanj, tako pa še druge (na primer mene) želiš označiti kot nevemkaj že. Imaš otroke, on nima stikov, zate je izjemno slab oče. Kaj še želiš? Jaz bi dal marsikaj, da bi imel otroka. Ne rabim preživnine, ne rabim bivše. Ko berem tebe, Jalur in podobne pa se zdi, da imate prioritete nekje drugje. Tako kot moja bivša. Zelo lepo pa je vzeti skrbništvo in cuzati cekine. Ko pa desc reče jeb* se je pa cel kažin. Izsiljevati in komplicirati za vsako minuto glede otroka je pa grozno veselje. Fuj!
Jaz te nič ne označujem, to počneš kar sam. Veš če bi bilo s tabo vse OK, bi otroke imel ti. Tako pa….. saj sam veš kje si zaj. da jih nimaš. In če bi bil ti PERSONA bi vsaj finančno skrbel za otroka nadpovprečno, če so ti stiki onemogočeni. Veš tako, da bi stvari uravnotežil in da ti gre izključno za otrokovo dobro in ne za tvoj ranjen ego.
In kaj želim jaz? Da bi imeli otroci treznega, odgovornega očeta. Pa mu sistem omogoča, da se temu izogiba.
Cuzati novce od bivšega? Le zakaj misliš da to želim. Mimogrede, a veš da je preživnina za mladoletnega otroka ena od treh stvari, ki se jim po zakonu sploh ne morem odpovedati. Torej naj bo spodobna in v okviru očetovih zmožnosti, ne pa 0,00 EVRA v zadnjih 6 letih skupaj.
Bo šlo Miki?
Pa še to Miki. Po tvoje naj se ne oziram na bivšega:
– katerega dolgove odplačujem še danes
– ki finančno ne skrbi za otroka
– ki fizično ne skrbi za otroka
– ki je nasilnež in alkoholik
– zaradi katerega me klicarijo na obravnave v kazenskem postopku
– zaradi katerega moram hoditi na sodišče zaradi določitve preživnine, kateri se po zakonu ne smem odpovedati
– zaradi katerega moram hoditi na sodišče zaradi razdelitve skupnega premoženja
-ki vse sodne postopke načrtno zavlačuje
– katerega ne morem niti z naslova odjaviti, tako da dnevno
hodijo npr. izvršbe, vabila na sodišča v drugih meni nepoznanih postopkih
Ne gre, stalno sem prisiljena se ozirati tudi nanj.
In ja zajebala sem se z njim, če temu hočeš tako reči. Ampak ko sva se vzela je bil zdrav. Zbolel je veliko veliko kasneje. Kako naj bi to vedela? Si ti vedel, kaj bo s tvojo??
Ne vem sicer kaj točno je moja napaka (jasnovidka pač nisem). Ampak ja sistem bi moral odpravljati anomalije. Vse preživninske zavezance z odvzemom osebnih dokumentov (ne z zaporom, ker to plačujem jaz kot davkoplačevalka) prisiliti, da se spravijo v red. Zame je zanemarjanje otrok zločin proti človeštvu. Proti temu pa bi se moral boriti sistem a ne?
In jaz zelo kvalitetno živim naprej brez skrbi. Tudi brez očeta nadstandardno. Ker pa poleg svoje lastne riti vidim še druge ,ki si sami ne znajo pomagati, mi je bog priča da bom gobezdala. In to čedalje glasneje, kajti tudi moji otroci odraščajo. In čas za moj boj šele prihaja.
Torej mi ne gre le za cuzanje denarcev bivšega, kaj Miki? Pravilno si zgoraj zapisal, moje prioritete so drugje.
Očitno pa je v skripti za študente prava.
Po drugi strani pa ni v zakonu tudi kar nekaj stvari, ki je npr. v konvenciji o otrokovih pravicah in drugod. Direktno se kršijo pravice otrok.
Torej je tudi protiustavno, da en starš lahko na sodišču reče, da on skrbništva noče. Če sta materinstvo in očetovstvo enaka, zakaj je potem meni sodišče naložilo vse odgovornosti za otroke? Potem pa izsiljujejo s stiki, ko bi morali doma v hišnem zaporu čakat, ker ima gospod pravice. Ne dolžnosti, pravice. Zame je to protiustavno in diskriminatorno.
A ti dejansko za nekaj ur nazaj ne veš, kaj si napisal?
Pomoje bi bila taka sodna praksa tudi nezakonita, ker sodišče je defacto zadolženo za minimum preživnine, ki je dovolj za zadovoljevanje otrokovih potreb. Ne vem kako bi lahko recimo prišlo so sodbe kjer bi oče moral plačevati recimo 2.000 jurja, če je zakon jasen. Dvomim pa, da bi sodišče recimo to upravičilo s tem, da otrok recimo obiskuje enih 50 dejavnosti:-)
S tisto sodbo sem odgovorila na vsa tvoja vprašanja: sodna praksa obstaja, očitno je zakonito, sodišče očitno ni zadolženo za minimum preživnine, razloženo je, kako pride do sodbe, da oče plačuje ne samo dva jurja, ampak kar tri. Zakon je jasen, ampak ga ti narobe tolmačiš. Sodišče je tak znesek tudi upravičilo oz. pojasnilo.
In to ni edini primer, tako da ne moreš reči, da ni takšnih zakonov in da ni takšne sodne prakse in da ne obstajajo takšne preživnine.
Meni je moj rekel, ko sem bila noseča, da nima sredstev da bi plačeval preživnino pa sem rekla ok potem pa te tudi nebom vpisala v rojstni list in ti dala pravic če ne želiš imeti teh dolžnosti ko bo imel službo in bo zmožen plačevat ter mi pomagat bo pa takrat lahko podpisal. Ne moreš imeti samo pravic, dolžnosti pa ne. Sicer ima stike z otrokom ampak sem zelo previdna pri odločanju glede njegovih pravic konec koncev lahko tistih 70 ali 100 € več (to naj bi bilo po mnenju države dovolj za preživljanje otroka) na mesec zaslužim tudi sama.