Odvisnost v odnosih
Če povzamem…Je samospoznan ali razsvetljen človek brez ega ?[/quote]
Da, seveda je lahko povsem brez ega.
Človek, ki deluje zavestno, je ozaveščen, je povsem brez ega, če se ga je znebil v celoti. Pa ga zato ni nič manj, mislim kot človeka. Več ga je, mislim kot Človeka. Prebujena Zavest v njemu povsem nadomesti ego in usmerja njegovo življenje namesto ega. Ne dela več zla, ampak dobro.
Za tiste, ki sem jim zdi, da je tole preučeno in izven zdrave kmečke pameti, naj povem, da je zadeva povsem preprosta in nadvse praktično – življenjska. Tisti naj si preberejo tale nadaljnji povzetek v povsem poljudnem in splošno razumljivem zapisu in bodo ugotovili, da temelji vse povedano ravno na preprosti, zdravi kmečki pameti;
Ego ni pravzaprav nič drugega kot skupek idej o nas samih, ki jih preko vedenjskih vzorcev (umskih podprogramov) projeciramo v okolje. Ego je torej skupek vzorčenih vedenjskih vzorcev, ki ga je ustvaril naš um tekom programiranja, zato je pravzaprav samo skupek iluzornih idej o nas samih in vzorcev ravnanja, ki so videti, kakor da so del nas, zato je ego kot celota le iluzija, ki uporablja naš um in naše telo za nezavedno realizacijo teh idej v realnem življenju. Vendar, dokler v posamezno ego-idejo, v iluzijo verjamemo, ji dajemo možnost delovanja v realnosti našega bivanja in ego usmerja naše življenje in ravnanje. Ego živi, dokler verjamemo v ego-ideje, ki ego sestavljajo in dovolimo, da nezavedno usmerjajo naše življenje. Ko enkrat spoznamo resnico, dejstvo o posamezni zadevi, odvržemo napačno znanje (ego-idejo, vzorec ravnanja) in takrat nas prevzame spoznanje, kot da tega znanja nikoli ni bilo. Ko se enkrat tega resnično zavedamo, na nas ta ego-iluzija nima več nobenega vpliva. Primer: včasih so vsi verjeli, da je Zemlja ploščata (ideja) in če je kdo izjavil, da je okrogla, so ga v najslabšem primeru celo usmrtili. Vsakomur, ki je nato realnost dokazala, da je Zemlja resnično okrogla (dejstvo), ni več mislil, da je ploščata – ideja se je preprosto – razblinila.
Do tretjega leta starosti v svoji podzavesti programiramo 2/3 vseh nezavednih vedenjskih vzorcev (umskih podprogramov), ki nas nato spremljajo preostanek življenja, dokler jih ne ozavestimo in nam škodujejo na vseh področjih življenja, saj nas držijo v negativno izvirajočih čustvih, ne da bi se zavedali, da naše negativno razmišljanje in vedenje narekuje programiran in privzgojen vzorec v podzavesti – t.j. nezavedni programi delovanja, na kratko, ego.
Programiranje deluje pri prejemniku in pošiljatelju vedenjskega vzorca na nezavedni ravni (nenamerno) in sicer ga prejemamo – povzamemo njihov vedenjski vzorec – s strani staršev, družine, bližnje in širše okolice, ter kolektivnih vzorcev naroda…, na način, kot so bili oni vzorčeni od svoje okolice do trenutka, ko smo mi prišli v njihovo življenje.
Vrsta vedenjskih vzorcev lahko v manjši ali večji meri vpliva na ravnanje in njegovo odločanje človeka in ga nezavedno usmerja v življenju. Škodljivih ego-idej, ki izvirajo iz programiranih vedenjskih vzorcev in ki se pojavljajo nezavedno (ljubosumnost, trma, preobčutljivost, zamerljivost, maščevalnost vsake vrste, prepirljivost, zavistnost, nevošljivost, malodušnost, neiskrenost, zahrbtnost, potuhnjenost, lažnjivost in patološko laganje, pohlep in lakomnost, tekmovalnost, nečimrnost, zasvojenosti razne s čimerkoli (seks, internet, igre na srečo, z adrenalinom, dopaminom, serotoninom, heroinom ali marihuano, kar je v osnovi vse eno in isto…), odvisnosti razne od česarkoli ali od kogarkoli, sebičnost, napuh, samovšečnost, kronično nezadovoljstvo, nerganje, obtoževanje, samoobroževanje, pritoževanje, godrnjanje, neodobravanje, obiranje in opravljanje, igranje vlog raznih, želja po slavi, častihlepnost, želja priznanju, večvrednosti, dolgotrajne zamere razne, tako med posamezniki kot med celimi narodi, narcisoidnost, škodoželjnost, vzkipljivost, napadi nekontrolirane jeze in besnila, sovraštvo in vsaka nestrpnost kakršna koli in do kogarkoli, do idej, mnenj, posameznikov in celih nacij (primer Izraelci in Palestinci, ki so gledano s stališča genoma takorekoč bratje in sestre, ki pa jih jih v vojne spore že tisočletja poganjajo zgolj in samo – egoideje, ki jih negujejo v nezavednosti in tako prenašajo iz roda v rod), itd, ….torej, same lepe zadeve, povsem lokalne, v posameznikih in med posamezniki, kot tudi povsem globalne in obsežne, spadajo v ego, ga hranijo, ohranjajo in še povečujejo) je veliko, nepregledna množica. Vsak od nas ima programiranih polno vedenjskih vzorcev, ki nezavedno negativno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Večino človeštva obvladuje ego, ki določa njegovo ravnaje. Razlika v funkcioniranju posameznika je samo v pripravljenosti tega ali je oseba pripravljena prepoznati svoje vedenjske vzorce, svoj ego ali pa ne.
Na podlagi spoznanja tega je dejansko mogoče programirani um očistiti programiranega balasta v umu, pomeni, človek lahko spremeni sam sebe, če to hoče. Ne more ga spremeniti nekdo drug, vsakdo lahko spremeni le sam sebe. Čiščenje ego-programa je podobno treningu športnika, ki počasi in z vztrajnostjo pripravi svoje telo na vrhunske rezultate – za to so potrebna leta in leta vztrajnega treninga, tako tudi čiščenje ego programa zahteva čas. Osnova tega je, da se v vsakem trenutku zavedam reakcije ega, ne glede na to ali ga v tistem trenutku takoj obvladujem ali pa mi uide izpod kontrole. Že to, da se tega zavedam, štejem lahko kot velik dosežek, saj mi to zavedanje omogoča, da ga lažje obvladujem in hkrati prepoznavam vedenjske vzorce, ki mi še trdovratno ostajajo za odpravo.
Zavedanje pomeni, da prenesemo nek vzorec, ego-idejo iz podzavesti v zavest (ta proces prehoda lahko imenujemo: ozaveščanje vzorca, samospoznanje, zavedanje), pri čemer negativni vedenjski vzorec dejansko izgubi vso svojo negativno moč. Edini način odprave vzorca je, da ga prepoznamo, poiščemo vzrok za njegovo pojavljanje, razloge za njegov nastanek in ga s tem ozavestimo, se ga zavedamo. Seznam takšnih vzorcev je pri posamezniku, ki še ni pričel z razreševanjem, nepregledno dolg (za pomoč pri iskanju glej zgoraj odebeljeni seznam nekaterih), zaradi česar čiščenje vzorcev predstavlja dokaj trdo delo na sebi (to je tisto, kar se smatra za delo na sebi, ni to trening mišic v fitnes klubu, kot mislijo nekateri), ter terja velikokrat precejšnjo mero poguma in vztrajnosti, še posebej pa popolno odkritost do samega sebe, da ne lažemo sami sebi. Vzorce obnašanja preko samoanalize prepoznamo in ozavestimo, kar pomeni, prenesemo iz nezavednega obnašanja v zavedno, kar omogoči popolno odpravo le-tega. S tem krčimo svoj ego. Z vsakim odpravljenim škodljivim vzorcem ga je manj. Pogoj odprave vzorcev torej je prepoznavanje vzorcev, vzrokov za njihov pojav in ozaveščenje le teh. Glede prepoznavanja; vsako vedenje v okolici, ki je za nas moteče, pove, da je takšno obnašanje v nas samih (neposredno enako ali pa z enakim temeljem, čeprav z navidezno drugačnim obnašanjem – npr. ljubosumnost/tekmovalnost, pa se tega ne zavedamo – ko ozavestimo vzorec, ugotovimo, da nam to razmišljanje in vedenje na nas samih ni bilo všeč – česar pa se ne zavedamo, doklet tega ne spoznamo in ozavestimo) in da ga pravzaprav projeciramo na druge, čeprav oseba, na katero je vedenje projecirano, navedenega sploh ne poseduje. Primer: lažnivec bo vse po vrsti obtoževal, da lažejo, pa čeprav za osebe, katere obtožuje, to lahko drži ali pa sploh ne. Lahko pa ljudje v okolici imajo dejansko določen nam škodljiv način vedenja, ki nam ni všeč, vendar pa se mi ne vedemo tako do okolice, pa nas kljub temu to moti – gre za veliko verjetnost, da se tako vedemo do samih sebe! Ko nam je na vedenju drugih nekaj všeč, je to v nas in nam je podzavestno takšno vedenje všeč tudi na nas samih; ko nas na drugih nekaj fascinira, je to naš potencial, ki trenutno spi, vendar ga lahko prebudimo v vsakem trenutku, če se tako odločimo in pričnemo primerno zavedno delovati.
Praktični pimer za zavsvojenosti, citat poglavja v celoti iz Nove Zemlje, E. Tolleja;
Dolgotrajni vzorec prisilnega vedenja lahko imenujemo zasvojenost. Zasvojenost živi v človeku kot navidezna entiteta ali podosebnost, kot energijsko polje, ki človeka občasno povsem obvlada. Prevzame celo njegov um, glas v glavi, ki tedaj postane glas zasvojenosti (ega). Morda govori, ” Za seboj imaš naporen dan. Zaslužiš nagrado. Zakaj bi se odrekel edinega zadovoljstva, ki ti je še ostalo v življenju?” In če se zaradi nezavedanja poistovetimo s tem notranjim glasom uma, se bomo tako znašli na poti do hladilnika in segli po obilni čokoladni torti. Spet drugič lahko zasvojenost povsem obide premišljujoči um in nenadoma se znajdemo s cigareto ali pijačo v roki. “Kako se je pa to znašlo v moji roki?” Nismo se zavedali, da smo vzeli cigareto iz zavojčka in jo prižgali ali si natočili pijače.
Če ste nagnjeni k prisilnemu vednju, kot je na primer kajenje, prekomerno hranjenje, popivanje, gledanje televizije, odvisnost od interneta ali česa drugega, lahko storite naslednje. Ko opazite, da se v vas pojavlja prisilna potreba, se ustavite in trikrat zavestno vdihnite in izdihnite. To poglobi zavedanje. Nato se za nekaj minut zavedajte same prisilne potrebe kot energijskega polja v sebi. Zavestno občutite duševno in telesno potrebo, da bi zaužili neko snov ali željo, da bi se redali meki obliki prisilnega vedenja.Nato še nekajkrat zavestno vdihnite in izdihnite. Po tem boste morda opazili, da je prisilna poteba prenehala – vsaj za zdaj. Lahko vas bo še obvladovala in ji boste znova podlekli. Vendar zaradi tega ne skrbite. Zasvojenost naj na zgoraj opisani način postane del vašega zavestnega izkustva. Ko se bo zavedanje poglabljalo, bodo vzorci zasvojenosti slabeli in sčasoma razpadli. A bodite pozorni in prestrezite vsako misel, ki se porodi v umu in včasih tudi s spretnimi argumenti upravičuje in utrjuje zasvojeno vedenje. Vprašajte se. ” Kdo mi zdaj govori?” Spoznali boste, da govori zasvojenost (ego vzorec preko uma). Dokler se zasvojenosti zavedate in ste navzoči kot opazovalec svojega uma (ne ravnate nezavedno), manjša je možnost, da vas bo um napeljal k dejanju, ki ga od vas pričakuje..[/i]
Upam, da je sedaj jasno tudi to, ker tema je govorila o podobni zadevi, o odvisnosti, kako se odprave nadloge iz ego programa lotimo sami.
Preizkusite lahko zapisano v praksi, sami na sebi, ker vam ne more to prav nič škodovati. Škoduje pa vašemu egu, razgradi ga in uplini v – nič. Zato vas ni nič manj, postanete pa boljši človek, ki se zaveda, da je Človek, ki se zave, da v sebi nosi Življenje, ki se zaveda, da je del tega Življenja in ki vidi drugega ne kot drugega, ampak kot Človeka, ki mu je v svojem bistvu povsem enak in tako z njim tudi zavedno tako ravna. Ko spremenite sebe v boljšega človeka, spreminjate svet na bolje. Skupaj lahko gradimo lepši svet – svet brez ega.
Pa lepo pozdravljeni.
Če povzamem…Je samospoznan ali razsvetljen človek brez ega ?[/quote]
ljubosumnost, trma, preobčutljivost, zamerljivost, maščevalnost vsake vrste, prepirljivost, zavistnost, nevošljivost, malodušnost, neiskrenost, zahrbtnost, potuhnjenost, lažnjivost in patološko laganje, pohlep in lakomnost, tekmovalnost, nečimrnost, zasvojenosti razne s čimerkoli (seks, internet, igre na srečo, z adrenalinom, dopaminom, serotoninom, heroinom ali marihuano, kar je v osnovi vse eno in isto…), odvisnosti razne od česarkoli ali od kogarkoli, sebičnost, napuh, samovšečnost, kronično nezadovoljstvo, nerganje, obtoževanje, samoobroževanje, pritoževanje, godrnjanje, neodobravanje, obiranje in opravljanje, igranje vlog raznih, želja po slavi, častihlepnost, želja priznanju, večvrednosti, dolgotrajne zamere razne, tako med posamezniki kot med celimi narodi, narcisoidnost,
V zanimivo smer se je zavrtela tale tema. Veliko zanimivih odgovorov.
Ker veliko ljudi prebira ta forum, je spiritualno dojemanja EGA potrebno malce uravnotežiti. Nič ni narobe s spiritualno razlago, vendar je razlaga v kateri EGO nastopa kot nekaj slabega (ali celo zlo) zelo površinska.
Spiritualnost dojema človeška bitja kot božanska. To božanskost pa naj bi uničil EGO.
Kaj pa če človeška bitja le nismo tako božanska? Kaj če EGO ni tisti, ki preprečuje naši božanskosti, da se izrazi, ampak preprečuje naši živalski naravi, da ne prevlada?
Težko je enostavno podati definicijo EGA. Lažje je napisati, kaj je njegova naloga. Najbolj osnovna naloga EGA je, da dojema, interpretira in reagira na REALNOST. Dva človeka lahko zaznata isti dogodek, pa bosta podala različno interpretacijo tega dogodka.
V terapiji gledamo predvsem na dva vidika. Prvi je ali pri človeku prevladujejo pozitivne ali negativne kvalitete vedenja in kako dobro so EGO stanja integrirana v človekovo osebnost (kakšni notranji konflikti so prisotni). To preprosto pomeni, ali se zna človek kongruetno (in pravilno) odzvati na realnost ali ne (v tem primeru začne uporabljati obrambe).
Želim povedati to, da EGO ni nekaj slabega. Nekdo, ki je optimist in mu stvari v življenju tečejo ni RAZSVETLJEN (vsaj ne po mojem kriteriju), ampak uporablja vse kar se je v življenju naučil na optimalen način (izraža pozitivne kvalitete EGA). Zna reči NE, zna se postaviti zase, zna tudi biti v stanju ENOSTI (samo še eno EGO stanje), zna najti ravnovesje v življenju, je dober prijatelj, zna pomagati, ima cilje v življenju ipd. Vsak kdaj izžareva pozitivne kvalitete EGA.
Po drugi strani različni spiritualni GURUJI (ne vsi, da ne bo pomote) živijo daleč od uravnoteženega življenja in težko bi za njih rekel, da izžarevajo pozitivne kvalitete EGA. Ali je nekdo res “razsvetljen” lahko veš samo tako, da postaneš “razsvetljen” tudi sam. Pred tem mu lahko samo verjameš na besedo. Zelo opozarjam pred slepim sledenjem za to besedo. In svet ima rad GURUJE.
Omenjate ego narcisa. Ja narcistični ljudje znajo biti zelo problematični. Ampak imajo tudi kup pozitivnih EGO lastnosti. Na situacijo so sposobni pogledati iz višine tako da vidijo celoto, zato so neverjetno učinkoviti projektni managerji. Znajo biti zelo dobri očetje in partnerji. Njihova težava je, da so morali zaradi določenih okoliščin v otroštvu (deloma ali popolnoma) izdati sebe, da so lahko preživeli. Ampak če ta stik s sabo zopet najdejo, so to odlični ljudje.
Če imamo željo nekomu škodovati ga celo ubiti (recimo ker nam je dolžan denar) in namesto pištole izberemo pogovor ali sodno pot potem naš EGO svoje delo opravlja dobro. Če nam je všeč partner od prijatelja in se uspemo na primeren način upreti svoji živalski naravi naš EGO deluje tako kot je treba. Ali ste prepričani, da v vas ni ničesar živalskega več?
Ena izmed nalog EGA je tudi, da regulira procese v telesu. Ko vidi, da sami ne zmoremo, vključi obrambe in zaščiti sistem pred uničenjem. Ego je mogoče naučiti, transformirati, spremeniti, okrepiti in nikakor ne stopiti, uničiti ali se ga kako drugače odkrižati.
Biti egoist je včasih zelo dobro, vsaka skrajnost pa lahko hitro vodi v norost in fanatizem. Brez EGO regulacije bi se skozi nas vzpostavil tako močan pretok energije, da bi pristali na psihiatričnem oddelku.
Ne zanikam nevidne iskre v nas (ki ji lahko rečemo tudi BOG). Zavedajte se samo, da kadar govorimo o njemu ga personificiramo skozi svoj EGO. To počne cerkev že 2000 in več let in še mnogi drugi. Najdite pretočnost v telesu in boste gotovo zelo blizu (sebe in boga).
Če povzamem…Je samospoznan ali razsvetljen človek brez ega ?[/quote]
http://www.youtube.com/watch?v=q1QTGfaV2IU%5B/quote%5D
Če izhajaš iz predpostavke, da je ego nezavedanje, potem se z ozaveščanjem ter samospoznavanjem, ta ego res zmanjšuje.
Vendar si sam pod besedo ego(jaz) ne predstavljam nezavednih vzorcev, saj je ego tisti center, ki se ga zavedamo. Ko rečemo “jaz”, je to naš ego, ki se je poistovetil najprej s svojim telesom, potem pa še z raznimi prepričanji, ki smo jih pridobili skozi izkušnje.
Saj se ne moremo poistovetiti z nečim, česar se ne zavedamo.
Ego temelji na poistovetenju ter nadzoru. Zato raste s tem, ko si lasti nadzor nad svetom in ljudmi. Več kot ima nekdo kontrole in si lasti materijalnih dobrin, za bolj sebičnega ga imamo. Zato pod besedo “ego” podrazumevamo vse zgoraj ( v glavnem negativne) naštete lastnosti. Kar pa ne pomeni, da se jih človek ne zaveda. Še kako se jih lahko zaveda in verjame, da ima prav in je to za njega dobro.
Ego je tista entiteta, ki določa našo individualnost na katero lahko vpliva dobro ali pa slabo.
Odvisno od tega v kolikšni meri je ozavestil in razumel svoje vzorce s katerimi si kroji usodo.
Tudi dober človek ima ego, saj še vedno deluje iz sebe in v prvi meri za sebe. Le primerne pogoje mora v sebi ustvariti, da bo ego deloval tudi za druge dobro, da ne bo v konfliktu z okoljem.