vesna100-, jaz se držim nasvetov zdravnikov in mojega klubskega trenerja 🙂 in tudi na psihoterapijo hodim (določene probleme sem imela, zaradi katerih sem se čisto zapustila). Nisem si vsega sama izmislila. Sama nimam izkušenj s temi stvarmi, zato zaupam strokovnjakom, ki mi pomagajo. In je razlika med osebo, ki želi shujšat in veliko giba in osebo, ki želi shujšat in zelo malo giba. Prva brez sestavljenih OH ne bo delovala. Sploh, če se zgodi, da na treningu priletiš ob ‘zid’ rabiš hitro nekaj energije.
Če ne bo šlo, če se bom spet vrnila v fazo nažiranja (ampak se to ne sme zgodit) ali pa če ne bo pravega uspeha, sem se odločila, da se bom udeležila CINDI delavnic. KOlegica, ki hodi, je zadovoljna in ji gredo kg dol.
ej debelinka 🙂
pa forum je namenjen debati, izmenjavi mnenj, tolažbi, spodbudi in brcam v rit tudi konec koncev …
lej, če si sebi našla primerno prehrano in ti poleg zadovoljstva prinaša še rezultat, je to čisto ok …
meni se pač zdi, da ješ preveč OH … ampak lej, tvoja hrana je tvoja odločitev …
žal mi je, če si tele zapise morda vzela kot napad nate, ker ni bilo tako mišljeno, vsaj ne z moje strani… razumem te popolnoma … mlada si, želiš si nazaj tisti čas, ko ti hrana ni bila v breme, želiš si lepo postavo in vse kar je s tem povezano …
jaz pa sem 20 let starejša, šla sem – verjemi- skozi tako in drugačno hujšanje in šele po temeljiti raziskavi ugotovila, kaj je z menoj narobe … potem sem pač našla prehrano, ki mi odgovarja … in sicer tako, da se (skoraj) ničemur ne odrekam a sledim telesu in apetitu …
prehransko piramido sem obrnila tako, da levji delež moje prehrane predstavlja zelenjava in večina mojih OH je iz zelenjave in nato iz sadja…
zato mi tudi ni treba preračunavati kalorij, bolj se posvečam temu, koliko ima neka hrana OH …
tebe na tvoji poti podpiram … od dekleta, ki je za vsako stvar imelo pripombe, si postala zrela dama … ki je pozorna na svojo hrano, na svoje gibanje in ki ji ni vseeno kakšno hrano privošči svojemu telesu … mislim, da si naredila velike korake in si zaslužiš vse čestitke … pot do lepega telesa pač ne vodi po bližnjicah …
če lahko druga v drugi najdemo motivacijo in kako idejo zase, pa je to toliko bolj super … ker vsem nam kdaj pade dobra volja in vsi mi kdaj rabimo kak sladki greh …
zato pozabi za nekaj časa tukaj napisane besede … če boš rabila motivacijo, veš kje nas najdeš …
a pač, ko človek napiše kaj osebnega na forum, vedno spodaj dobi odgovor … nekateri so nam bolj všeč, drugi manj … prebereš in greš dalje … 🙂
imava pač različno pot k “svobodi” … a to še ne pomeni, da moreva druga drugo spodbujati … 🙂
Torej, da še nekaj povem…
Ugotovila sem(že pred časom), da je pomembno jesti
počasi-lakota trja dlje, preden smo že siti…
Vem, pa da je moj problem ta… Po jedi me zelo mika sladko;
to pa pelje v začaran krog-še sladkega- zaradi inzulinskega šoka…
Torej poskusila bom dodati krom-nobenih čudežev ne pričakujem-
če pa bom lažje premagala inzulinsko krizo-super
18.3. sem odprla to temo in sedaj sem se izogibala sladkarijam slab mesec. Pred tem se res nisem mogla premagat, da ne bi pojedla vse kar sem vidla sladkega, danes pa želje po sladkarijah več ni. Sploh me ne mikajo. Poleg tega sem tudi izboljšala svojo formo in počutim se odlično. OH- je sem dobivala iz ovsenih kosmičev (vsak dan za zajtrk), riža, redko iz krompirja, testenin in včasih iz kruha, veliko pa tudi z zelenjavo in sadjem. Morda je pomagalo tudi, da sem začela hodit prej spat, saj spim 2, 3 ure dlje kot sem včasih. Tudi več se gibam, vendar to mi ni v neko “breme”, saj se gibam zato, ker ob tem uživam in ne zaradi tega, da bi hujšala. Malo sem tudi uredila ostalo prehrano, in hlače, ki si jih slab mesec nazaj nisem mogla zapeti, so zdaj že skoraj preširoke. 🙂
Bolj kot tole berem, bolj se mi zdi, da sva sicer podobno razmišljali, samo nisva se razumeli (nisem napisala, da nameravam še naprej spreminjat navade, samo počasi, da se telo privadi in da ne bi obupala, ker če bodo prevelike spremebe, se bom hitro vrnila v stare slabe navade). V bistvu se strinjam z vsem kar si spodaj napisala (še posebej s tem, da ješ v bistvu vse, tudi kake pregrehe :)).
Zame je bil to šele prvi korak močno zmanjšat slabe OH in fastfood, drugi korak pa je seveda to kar ti pišeš: čim več zelenjave (sadje obožujem, zelenjava se pa bolj zatika, ampak zdaj je regrat pa motovilec pa spomladanska solata bo kmalu pa potem dišeč domač paradižnik). Sem ugotovila, če jem zrezek + krompir/kruh pojem veliko krompirja/kruha. Če jem zraven veliko zelenjave, pojem dosti manj kruha/krompirja. V bistvu je to avtomatsko zmanjšanje OH. Tako, da se v bistvu spet strinjam s tabo 🙂
POtem pa bodo še težji koraki, recimo jesti bolj zdravo meso, ker nekak nisem ljubiteljica belega mesa (večinoma jem govedino in svinjino). Še pičančja šunka mi kar ne gre dol. Joj pa še razne paštete in hrenovke in take zadeve imam na vesti. Čisto preveč tega. Ja veliko dela me še čaka.