Odvisnost od čokolade?
Lep pozdrav,
imam en problem. In sicer po vsakem obroku začutim potrebo po nečem sladkem, največkrat po čokoladi. To se mi dogaja predvsem po kosilu. Da ne bi jedla čokolade posežem po drugi hrani in se jo najem, ampak še vedno se počutim prazno in še vedno želim čokolado. Tudi ko sem živčna posežem po njej. Počutim se kot nekdo ki kadi in ne more brez cigaret niti en dan, tako jaz ne morem brez čokolade. Kako bi se tega odvadila?
Hvala!
Tudi jaz obožujem čokolado in se mučim s tem, da bi se ji odpovedala… Do sedaj se je izkazalo kot najboljši način, da si jo takrat, ko si jo zaželim, privoščim en košček. Pri enem koščku pa ostane zato, ker jem Lindtovo čokolado v srebrnem ovitku. Zaradi močnega okusa ne potrebujem večje količine.
Če najdeš boljši recept, ga prosim sporoči. Veliko sreče!
Morda nasvet ni na mestu, morda je res samo psihicna odvisnost, ampak a ste ze kdaj pomislile na sladkor v krvi? Midve z mojo mamo sva imeli podobno tezavo. Vcasih sem si tako besno zazelela cesa sladkega, da sem sla jest sladkor z zlico, ce ni bilo cesa pametnejsega pri roki. (Mami je pocela isto.) Obe sva imeli znizan sladkor v krvi, vendar so se pri meni stvari same uredile.
tina
Čokolada je strup! S tem, ko poješ kos čokolade znižaš nivo krvnega sladkorja, vendar za zelo kratek čas. ‘Sitost’, ki si jo dosegla s kosom čokolade bo tako hitro kakor se je pojavila, tudi izginila in spet se bo pojavila ‘lakota’ in spet nov kos čokolade, čipsa…., s tem pa tudi kilogrami.
Moj nasvet: Takrat ko si ‘strašansko lačna’ pojej raje malo polnozrnatega ali temnega kruha, jabolko, jogurt z malo maščobe (LCA), nemastno skuto, skratka živila z malo maščobe in iz katerih absorbcija ogljikovih hidratov v kri poteka počasi in ne hipoma, kot pri čokoladi !!! Mislim, da ti bo na takšen način uspelo. Veliko sreče !!!
Draga “gbarbi”,
kot je navidez enostavno vprašanje, lahko dam navidez enostaven odgovor: pogruntaj kaj te muči, kaj se dogaja s tabo in tvojim življenjem, da se tako pogosto spraviš proti hladilniku ali špajzi. Česa ti manjka, kje je vse problem, ki ga po svoje nočeš zares videti ali je pretežak?
Kup reči je lahko, tako da ne bom ugibala. Če ne uspeš sama ugotovit, si je dobro poiskat pomoč. Tudi zato, ker ne verjamem v to, da pomaga samo disciplina in volja. In ker mislim, d ani treba, da je človek vedno za vse sam, četudi moramo sami vstat zjutraj, se odločit kaj bomo oblekli, kaj pojedli in delali, preživeli (prosti) čas itd.
Včasih – sploh, ko se nam zaplete v življenju, ali se nam ponavlja neljubo vedenje, se je dobro res vprašat, kaj za vraga nas muči, oz. kaj vpliva na naše vedenje.
Samo zamotit se ponavadi ne pomaga. Ampak super, da ste pisala in tako začela z iskanjem pomoči.
Taka odvisnost je resen problem za marsikoga.
Osebno imam izkušnje s kolegico, ki že ob najmanjšem pomankanju čokolade postane agresivna in žaljiva. Večkrat zaspim v solzah zaradi krutih besed, ki jih izreče v afektu abstinenčne krize in že nekajkrat sem posegel tudi po lastnem življenju, da bi se izognil bolečinam, ki mi jih povzroča.
Na srečo smo odkrili, da je občutljiva tudi na odvisnost od različnih zdravil na recept, zato te uporabljamo, da omejujemo njeno abstinenčno krizo na nek obvladljiv nivo.
Upam samo, da ji ne bo toleranca preveč narasla do dne, ko njena zdravnica končno priporoča psihološko zdravljenje.
Do takrat pa, srečno vsem, ki se spoprijemate s tem v svojem življenju.