Ve mogoče kdo strokovno razložiti zakaj nekdo vztraja v zvezi s človekom , ki je odvisen od odnosa s to osebo ?
Ali je potem tisti tadrugi tudi odvisen kot pa njegov partner ?
Upam , da nisem preveč zakompliciral vprašanja .

Sicer ne bo strokovno ampak laično.

Včasih je Lažje trpeti pekel ki ga poznaš kakor podati se v neznano.

Čeprav veš kaj moraš storiti.

Seveda, oba sta odvisna- gre za soodvisnost.
Če je Franc “glavni” in Micka podrejena, če Franc dela po svoje in mimo nje in udari po mizi (lahko pa tudi po Micki) ona pa naprimer naredi dramo, nakar se recimo pobotata s sexom ali šopkom rož ali pa naslednje dni Francelj malo bolj prede okoli Micke , je bolj prijazen itede, kar njej seveda godi ……. je to soodvisnost. To dobro opisuje Sanja Rozman v knjigah Peklenska gugalnica in Umirjenost.

Oba tako kot zasvojenec drogo, rabita tisto, kar drug od drugega dobivata.

Pozdravljeni.

V partnerskih odnosih se določeni minimalno stopnji odvisnosti ni mogoče izogniti. Gre za neke vrste prostovoljno odvisnost, vseeno pa v takšni zdravi odvisnosti individualnost obeh partnerjev ne izgine. Včasih vrednoto “v dobrem ali slabem” ne moremo kar enačiti s patološko odvisnostjo ali soodvisnostjo. Pogosto se zgodi, da enemu partnerju “zdrsne” in takrat je zelo pomembno, da drugi partner vsaj nek določen čas stoično vztraja in vzdržuje upanje za oba partnerja. Druga alternativa je precej slaba in sicer ločitev zaradi malenkosti.

V konkretnem primeru bi potreboval vsaj nekaj več informacij, da bi si lahko vsaj malo predstavljal dinamiko med partnerjema.

Vse dobro.