Spoštovani!

Nujno bi potrebovala vaš nasvet. Svojec ima težke probleme z drogo, ne toliko z njo, dosti bolj z psiho. Problem je ker ne najdemo ustrezne rešitve, bolje rečeno naslova nakoga se napotit, kam naprej. Naj omenim, da je že bil v loreto komuni, vendar jo je zapustil zelo hitro (en mesec). Potreboval bi kombinirano zdravljenje; več poudarka na psihoterapiji? Kakor vidim je stanje zelo resno, potreboval bi čimhitrejšo obravnavo. Torej pozna kdo ustrezno skupnost za človeka z rahlimi duševnimi motnjami, ter odvisnostjo brez neskončo dolgih postopkov za sprejem?
Najlepše se zahvaljujem za vse informacije, ki so še kako potrebne.

Petrusha

Draga “Petrusha”!

Najprej te prav lepo pozdravljam, obenem pa se ti opravičujem, ker ti nisem takoj odpisala. A kot sem že večx napisala, me dostikrat ni v službi ali pa pride kaj drugega vmes, zato se vedno javim takoj potem, ko je možno.

Hm, nad tem, kar bi rada, sem se kar malo zamislila. Ta kombinacija je zame precej nova, tako da ti, po pravici povedano, ne morem kar stresti iz rokava imen in naslovov za tvojega svojca. Predlagam ti oz. vam, da se morda obrnete na več različnih koncev istočasno, potem pa boste med njimi gotovo naleteli na nekoga, ki pa bo vedel za točno to, kar tebe zanima.

Takole: Jaz osebno bi se obrnila na krajevno pristojni Center za socialno delo, Projekt Človek, Društvo Up, na spletno stran Društva Dam, na Karitas, morda tudi na kranjski Labirint, pa na kakšnega psihiatra, idr. Prepričana sem, da nekdo od njih gotovo ve, kako bi se lahko pomagalo osebi, zaradi katere si nam pisala. Na vseh teh naslovih delajo ljudje, specializirani za tovrstno problematiko.

Torej, za danes dam lahko od sebe toliko, bi bila pa vesela, če se še oglasiš in poveš, če si imela kaj uspeha na teh naslovih.

Mislim nate in na vse vas!

Maja

Hvala za te lepe besede, ter podatke. Pa, da sporočim kako je bilo. Mi smo se obrnil na zavod Pelikan-Karitas. Tam je osebje zelo prijazno, ti lepo razložijo kako naprej. Njihov team se odloči katera komuna je za odvisnika najbolj primerna (seveda v njihovem okrilju), še pred tem pa napotijo osebo na detoksikacijo, ki navadno traja nekaj tednov. Za osebo, ki ima takšne težave(psihične), je po mojem mnenju najboljša ta komuna na Razborju (se odpre na novo), vendar pa stane okoli 500eur. Bi bilo vredno pobrskati še informacije, kako je s temi komunami v tujini. Kot sem že dejala se strokovni team odloči o tem, kam bodo osebo napotili. Pa še to – zraven odvisnika je priporočljivo, da je še kakšen svojec. Mislim, da je pot (sicer trnava), ampak vsaj je pot ven iz tega. Če si odvisnik resnično želi uspešnega zdravljenja, mi ne bo nihče rekel, da to ni mogoče. So ustrezne institucije, ljudje, komune kjer je strokoven nadzor. Tako, da če si človek resnično želi odvaditi, ni problema. Seveda pa nastane problem, če si odvisnik tega v resnici, v sebi sploh ne želi. Logično, da ti potem ne more pomagat nobena komuna na tem svetu, nihče. No in tako je v našem primeru, vsi si želimo, da se svojec pozdravi, le on ne. Vsi vidimo, kako je resen problem, le on noče zares uvidit. Potem pač ne moremo nič. Vsem tistim, ki imate podoben problem v začetni fazi, svetujem, da človeka postavite na cesto, ter postavite ultimat. Garantiram, da nič drugega ne bo bolje pomagalo. Pa naj se sliši ne vem kako hudo, to je preizkušeno dejstvo. Lep pozdrav.

Draga “Petrusha”!

Zelo zelo sem vesela tvojega sporočila! In še bolj sem vesela tega, da ste našli nekoga oz. nekaj zase. Ja, za Zavod Pelikan sem že slišala (študentka, ki je bila pri nas na študijski praksi, je bila tam prostovoljka) in kot vem, res dobro delajo. Vedno znova sem vesela, če nekdo, ki je v stiski oz. težavi, najde ustrezno pomoč zase. Prepričana sem, da je v Sloveniji kar veliko imen in naslovov, kamor se lahko obrnemo po pomoč zaradi česarkoli, kar nas “matra”. Morda ne bomo takoj našli tistega zase, po nekem času pa prav gotovo.

Tokrat me je nagovoril predvsem drugi del tvojega pisanja: o tem, kako svojec noče in kaj je “zdravilo” za to. Dejstvo je, da res nikoli ne moreš pomagati nekomu, ki noče in če noče. Vsi imamo svobodno voljo in če smo se odločili, da bomo propadli-OK. In ko si napisala, da se človeka postavi na cesto-ja, točno tako. Nič drugega ne zaleže bolj. Človek se mora soočiti s posledicami svojih odločitev. Fenomenalno je bilo to prikazano v filmu KOŠARKARJEV DNEVNIK, v katerem je (moj najljubši igralec) Leonardo Di Caprio nepozabno zaigral odvisnika. Če filma še nisi gledala, ti ga zares priporočam-takoj!!!

No, za danes toliko od mene. Se po potrebi še bereva, OK?

Srečno!

Maja

Mi lahko prosim svetujete.Dolgo sem že v eni zvezi kar nekaj let in sem sedaj temu človeku s katerim sem živiva ne skupaj našla v suknjiču kondom in viagro.To sem mu tudi povedala pa je odgovoril zakaj nebi smel imeti tega v žepu.Odgovor mi je dokaj za nič saj nisva imela kakšnih pšroblemov glede spolnosti.Nato pa vprašanje od koga je vse to dobil kondom naj bi mu dal prijatelj tablete pa se menda dobijo kjer hočeš.Ko sem ga malce čudno pogledala saj če bi jih sama potrebovala namreč nebi vedela kje naj jih iščem je izjavo spremenil v da mu jih je dal sodelavec.Skrbi me ker mi je to zamolčal in nevem če bi povedal da to sploh ima.Našla sem tudi nekaj sicer že starejših pornografskih revij.Zatrjuje da ima rad samo mene vendar takšne izjave v tako sporni situaciji povzročajo neko vsiljivost.Čutim da me ima sicer rad vendar kot da bi potreboval še nekaj in me skrbi da ne obiskuje javnih hiš.Nevem čemu bi si nekdo to priskrbel in hkrati tega ne podelil s svojim izbrancem njemu se pač to ne zdi potrebno in občutek dobim da poleg mene živi tudi neko drugačno življenje.Nekoč sva že imela podobne težave saj sem našla pri njem sliko druge ženske celo poročene ker sem to omenila po sms sporočilu je sliko odstranil in trdil da je tam nikoli ni bilo in da nisem dobro videla čez veliko mesecev se mu ni dalo to več ponavljati in je dal vedeti da je slika bila tam.Nevem ka naj mogoče bi mi lahko pomagali z nasvetom s kom imam sploh opravka. pozdrav danaja.

Ga. Maja, lahko ne objavite sporočila, ker bi bilo v nasprotju z vami, vendar je dobrodošlo, da se slišijo različne izkušnje, ki so v nasprotju z vašimi.

Problem, ki je opisan, ni povezan z mojim problemom, vendar, če bi vsakogar postavljali na cesto, kam pridemo, do večje destrukcije. Najlažje je funkcionirati po nanjižji liniji odpora!

Tako bi lahko postopali z vsemi ljudmi, čeprav niso tako globoko zabredli in bi človek lahko obupal na vsej črti in pustil otroka na cesti. Postaviti mu je potrebno meje, vendar tu se začne druga faza truda, ki je mnogim nesprejemljiva, ker je potrebno več truda. Ja, če se komu ne da, ga postavi na cesto. Se kdo ob tem vpraša, kaj je imel zraven, da nekdo zabrede, čeprav ne v droge, morda le v disfunkcionalno opredelitev čustvovanja, ker so bili takšni vzori. Zakaj bi koga metali na cesto, če ga nihče ne “lopne” po glavi, da se sam zbrihta. Prosim, ne govorite mi, da tega človek ne zmore še za pet drugih, ker ima voljo, čeprav jo sam več nima. Če bi pri nas koga na cesto zmetali in še od prijateljico hčerko, ki ni imela težav z drogami, kaj bi bilo, katastrofa. Tako se je pa s pozornostjo in posluhom drugih začela zavedati, da nikomur niso ljudje za vseeno.
Tsko restriktivne metode ne pridejo v poštev vsem kot je metanje na cesto. Ker je znano, da imajo ljudje sedaj premalo časa zase, kaj šele za druge, je vsaj pri otrocih zelo razviden razpad. In tako opuščanje, kot je metanje na cesto.
Menim, da bo vsak zlorablen tega sporočila vesel, vi se odločite, ali ga boste objavili ali ne. Lp

Ob vseh smrteh sem bila velikokrat na tleh, če bi poslušala vaše mnenje, grem raje storiti kaj čudnega, ker takšnega govorite,. S potrpežljivostjo nihče ne ostane na cesti, čeprav ni težav, kot jo je ostavila oseba z drogo. Prosim. Človek pripada skupnosti, v nasprotnem se čutijo deviacije, poskušajte z brezplačnim profesionalnim objemom. Bodo takoj boljši. In kratek posluh, da slišite samo stavek, čeprav je poplavljen z nekaj stavki.
Ni potrebno objaviti tega, če se počutite ogroženi in če nimam prav.
Vse dobro.

Draga “črni vran”!

Hm hm hm! Ko berem o “kondomu in viagri, pa o starejših pornografskih revijah, javnih hišah in slikah druge ženske, celo poročene”, ne vem prav dobro, kaj naj si mislim. Nekaterim ljudem se to vse skupaj ne zdi nič takšnega, spet drugi to ostro obsojajo.

Pomembno pa je, kako ti to doživljaš, kako se ob tem počutiš. In kot sem te začutila, tebi to niti najmanj ni prav. Najbolj zato ne, ker za nič od tega nisi vedela, ko pa si svojemu partnerju to predočila, te je postavil na hladno, češ da vse skupaj ni nič oz. sploh ne obstaja oz. je potem nekaj na silo priznal. Tvoja plat je takšna, kot si nam jo zaupala.

Kakšna pa bi bila njegova, če bi vprašali njega? Ne vem, kaj bi rekel. Lahko samo ugibam. Možnosti je kar nekaj: Lahko, da ima močnejši libido kot ti in si želi več seksa in 1 izmed načinov, kako to dobiti, je ta, ki ga opisuješ. Lahko, da je takšne vrste človek, ki mu vse v zvezi z vama odgovarja, a ga mika še kaj prepovedanega. Možno je tudi, da bližina z nekom v njem ubija poželenje in mu je bolj sladostrastno tam, kjer ni nič ali pa čim manj osebnega.

In ja, obstajajo ljudje, za katere je značilen sindrom dvojnega življenja – ko človek na drugi strani ne bi niti pomislil na kaj takega in je zgrožen, ko uvidi, kaj vse je počel človek, ki mu je zaupal. A kaj več o tem sindromu res ne vem. Bom malo pobrskala po literaturi, pa še ti morda malo “poguglaj”, da vidiš, če najdeš kaj pametnega na to temo.

Dejstvo je, da ti vse doživeto zbuja dvome, krade spanec, veča strah, ustvarja obup. Še najmanj boš uspešna, če boš hotela kaj od njega. Ker če je do zdaj vse to zamolčal, je vprašanje, koliko je voljan odkrito govoriti o tem s teboj. Morda je 1 zelo močna stvar, ki jo lahko narediš zase v tem huipu, ta, da si popolnoma osredotočena nase: na svoja čustva, na svoje občutke, na svojo psiho, na fizično telo. Da v vsakem trenutku pustiš, da gre ob teh spoznanjih skozte kot neka očiščevalna energija, ki sprva, ko buta ob blokade, peklensko boli, a na koncu te odreši. Če boš vse skupaj samo odrezala, bo v tebi še večja kepa, na katero se bodo prilepile še hujše stvari. Nekaj v tebi potrebuje to izkušnjo, zato jo potegni čisto k sebi in jo poglej v oči in jo vprašaj, kakšno sporočilo ima zate.

Življenje in njegovi dogodki imajo vedno nek smisel. Ko se znajdeš sredi pekla, bi samo tulil od bolečine, a če se pravilno naravnaš, boš zelo kmalu vedel, kaj ti je storiti.

Po občutku je od mene to. Upam, da boš našla pravo pot zase!

Maja