Odvisna od odnosa

POzdravljeni!

Vesela sem za tale forum in da lahko tukaj gori poklepetamo ljudje ki mamo podobne težave z MOM.
Jaz sem namreč ujeta v odnosu ki je zelo slab ( kot so povedali pri polnočnem klubu) a nekako raje umrem kot da bi ga izgubila. Lahko sem brez njega par ur a da bi šla narzen raje umrem. Staršev namreč nimam in sem čisto sama. Še naj prijateljice živijo daleč o d mene. Nekako trpim v zvezi z poniževanji, zmerjanji itd… vseeno imam več od tega da ga imam kot da sem sama. Bolečina ob izgubi je namreč tako boleča da raje UMREM in si naredim samomor ker NE MOREM prenesti izgube in te BOLEČINE ki bi jo doživela ob i zgubi partnerja. Ljubim ga a ga hkrati ko je nesramen sovražim. res to je začaran krog in Ženske ki preveč ljubijo ( sem brala knigo) in milon vzorcev da si ne zaslužimo boljšega… ( za katerim je miljon zavrnitev itd itd)
Drugače pa hodim k psihologinjo vsake 3 tedne. mi kar pomaga. Ona me je tudi videla ko sem bila samska. Bila sem čisto v rzsulu brez življenja… grozna sem bila. potem sem tudi delala samomor. tako da vsekakor je bolje da imam partnerja čeprav je… obupen (vsaj na trenutke)

Pozdravljena bina444 in hvala, da ste bili pripravljeni svojo zgodbo deliti z nami.
Vesela sem, da imate dober podporni sistem pri psihologiniji in lepo je slišati da srečanja z njo pomagajo. Slabi odnosi niso redki v življenju, a najslabši za nas so slabi odnosi, ki jih imamo v najbolj intimnem družinskem okolju. Pomembno je, da si sami zagotovimo stabilno in boljšo prihodnost. Za to je potreben čas, veliko dela in nemalokrat tudi ogromno poguma. Razumem, da je prisoten strah pred osamljenostjo in bolečino. A sebe moramo imeti najraje. Zelo pozitivno je to, da sami ugotovimo in vidimo, da je odnos slab, da smo tarča zmerjanj, poniževanj… Saj je že zavedanje prvi korak. Če odnosa ne moremo popraviti in izboljšati, moramo sami narediti velike spremembe in svojo prihodnost kovati na lastnih odločitvah. Seveda je zadnja odločitev vaša. Resnično bi bila vesela, če bi o svoji zgodbi povedali še kaj več, morda vam bo lažje in vam bomo lahko konkretneje svetovali. Preberite še kaj izkušenj od drugih ljudi na sosednjem foromu, kjer se veliko pogovarjajo tudi o slabih partnerskih odnosih: mejna osebnostna motnja – svojci. V sosednjih temah je prav tako veliko priporočene literature, za večje razumevanje težav. Smem predlagati kakšno dejavnost, ki vas bo razveseljevala v prostem času? Morda kak šport, sprostitvene tehnike, branje, delo na vrtu, že dolgo pozabljen hobi, ki ga bi bilo vredno obuduti, ples? Velikokrat moramo sami sebe malce razvajati, da se zavemo, da nam je lahko zelo lepo, če smo samo sami s seboj. Vso srečo vam želim!
F.Tadeja

F.Tadeja -zelo mi je všeč ko ste napisli ,da nam je lahko lepo če smo sami s seboj ,NARAVA nam pomaga ,da se najdemo in uredimo misli kako naprej -naprimer da gremo v gozd ali h kaki reki ,potočku.Pač iz nastale situacije poskušamo narediti najbolje za sebe in morebitne otroke,čeprav to ni enostavno, ker je stanje v državi glede zaposlitev, posledično samostojnost in finančno stabilnost na žalost nenaklonjeno prav ženskam-škoda!!!