Spoštovani!
Stara sem 27 let in tehtam…. 104 kg(velika sem 166) Po porodu sem se zredila 15 kg. Drugače sem pred 4 let tehtala okoli 75(in tudi preje se je moja teža giblala tam okoli kakšenkrat tudi manj) in sem to telesno težo kar vzdrževala, dokler nisem nehala kaditi. Po tem sem se v pol leta zredila na 89 kg.S to težo sem tudi štartala v nosečnost. Ko sem šla roditi sem imela 104 kg in potem zgubila na 91. Po temu sem pa začela kar narazen lesti.Imela sem že 109!!!kg.moram vam povedati da nikjer ne delam(no sedaj malo preko študenta) ker študiram, in ko se učim stalno moram neki jest, ali pa zvečer pred tv, kao da se razbremenim jem… Mislim da sem odvisna od hrane_ kaki naj si pomagam??? Sedaj me še bolj skrbi zaradi zdravja saj imam GERB in moram stalno jemat ultope. Po moje mi je nehala mišica zapiralka prav zaradi tega delati, ko se tako nažiram.Ali obstajajo kakšna društva ki bi mi pomagala to prebroditi, ker vem da si moram spremeniti stil življenja. Hvala lepa!

Spoštovana!

Poleg psihosocialne pomoči ste potrebni tudi zdravniškega pregleda pred začetkom temeljitega in korektnega urejanje vašega neustreznega odnosa do hrane.

S spoštovanjem,

Željka Augustinovič

Draga Nina!

Posredujem ti moj odgovor go. Lili, ki ima podobne težave in sem ji takole odgovorila.
Tudi zate velja podobno! pa veliko sreče in ne obupaj, vedno se isplača in globoko obrestuje. Vanja

Zdravo Lili!
Ne vem ali ti bo moj odgovor kaj pomagal, ampak vseeno imam nekaj komentarjev oz. mnenj.
Najprej naj ti omenim, da jaz na življenje gledam tudi zelo samokritično,zato ne zameri, če bom tudi tebi povedala kakšno močno!

Najprej bi ti rada povedala, da vsekakor samo psihiater ni pravi naslov, saj potem bi oni zdravili tudi druge vrste odvisnosti, kot so mamila,…. ker pa se moj mož na to kar dobro spozna in je pomagal že veliko odvisnikom od drog, pa ni psihiater, vem, da se temu drugače streže!

Poglej, tvoj problem je zelo podoben kot pri odvisnikih od cigaret, ki dobro vedo da cigareti niso zdravi oz. celo resno ogrožajo njihovo življenje, pa vseeno pokadijo 1-2 škatli na dan…?!?! Mal smešno bi bilo, če bi zato obiskali psihiatra, a ne?! Z odvisniki od cigaret se ukvarjajo posebej ogranizirani zavodi,…. in ti so bolj ali manj uspešni!
Poznam pa ogromno ljudi, ki so skadili tudi več kot 2 škatli na dan, pa so kar naenkrat prekinili s tem! Nobenih zmanjševanj na pol škatle in potem na 3 cigarete na dan itd. kar prenehali so!
Pa veš kaj je recept!
ODLOČILI SO SE TAKO! in niso iskali več izgovorov drugje!
Čeprav je dokazana odvisnost od tobaka in ne rečem, da niso potem nekaj časa bolj ali manj trpeli zaradi različnih občutkov, ki so jih morali prestati tako ali drugače. Vendar cigareta niso več prižgali! Tako to deluje, pa če verjameš ali ne! Drugače ti svetujem, sa si kupiš knjigo “Brez izgovora” -Jay Rifenbary in morda ti bo postalo jasno. Nihče drug ni kriv za dejanja, ki jih počnemo sami in slej ko prej je potrebno spoznati, da je vsakega posameznika odvisno kdaj postane odgovoren do samega sebe! Nekateri žal nikoli! Pa ne zato ker so morda preneumni ali preleni, morda nikoli niso začeli razmišljati v tej smeri!

Drugače pa osebno mislim, da je pri tebi problem v tem, da si se morala v življenju dostikrat pred čem skrivati, morda prav pred tem, da se skrivaš, ko ješ?! In morda iz tega izhaja tvoja “bolezen” da izkoristiš vsako priliko, ko si sama, da čim hitreje čim več poješ. Saj veš, da pravijo da “prilika dela tatu”…. Če se tega zavedaš in če si dovolj močna osebnost, veš da se ti ni potrebno pred nikomur skrivati in da to delaš samo sebi v škodo in nikomur drugemu!

Torej draga Lili, vse je na tebi! Na hrano se ravno toliko spoznam, da je dovolj, da skrbim za celo družino, da se pravilno prehranjujemo. To pa je raznoliko, s čim manj maščobe in umetnih dodatkov, večina nabavljamo tudi bio izdelke, uporabljam samo polnozrnato moko,…. Veliko sem prebrala tudi o ogljikovih hidratih, od katerih naj bi bilo tudi večina ljudi odvisnih in najbrž si tudi ti. Problem na stane v tem, da naše telo zahteva neprestan vnos sladkorja, saj drugače se slabo počutimo. In tak se vrtimo v začaranem krogu, kot si sama omenila. Tudi o tem obstaja dosti knjig, kako se rešimo tega,. vsekakor pa je najprej na tebi, da se odločiš in končno nekaj narediš. To, da se zavedaš, da delaš narobe in nič ne storiš, je še večja potuha zate in tako ne boš nikamor prišla! Dokler si ne boš rekla – nobenih prigrizkov več in nepotrebnih piškotkov, tako dolgo se ne čudi o svoji teži, ki bo rasla in rasla….
Ko pa boš enkrat prerasla to težavo in se začela normalno prehranjevat, kot večina ljudi, pa to ne pomeni, da si ne smeš privoščiti tudi dober kos torte,….
Jaz imam samo eno pravilo, saj imam sladko zelo rada in sicer: jed mora biti res zelo dobra, potem pa je “vredna greha”…. in tako si z možem skoraj vsak dan privoščima kakšen košček tortice, čokolade, ampak mora biti res kakovostna in dobra….. vsekakor pa si ne mažem telesa z vso nepotrebno šaro, ki zame ni “vredna greha” kot so slabi keksi in cmokiji in podobno. Torej se sladkemu ne odpovedujem, se pa tudi prenažiram ne, imam pa idealnih 60kg pri 176cm. Idealnih zato, ker se dobro počutim in na meni ni nepotrebne maščobe, ki ni nastajala zaradi moje malomarnosti.
Se pa moraš zavedati, da brez rekreacije, se težje doseže željene rezultate. Naj ti postane šport in rekreacija odvisnost, če že moraš imeti kakšno in boš kamlu spoznala kako je svet lepši
Postavi si višja merila, saj kot sama praviš, ti je kristalno jasno, kaj je zdrava hrana. To je že veliko, veš, marsikdo nima pojma o tem, torej si lahko hitro na pravi poti, samo ODLOČITI SE JE POTREBNO!
Boš videla, da se da! Veliko sreče, tanja