Najprej veliko hvala vsem, ki ste karkoli napisali o cigaretah in odvajanju ter mi na ta način pomagali na moji poti do svobode.
Zadnjih par let sem poskušala nekajkrat na leto prenehati s to slabo razvado.
Na začetku zgolj iz spoštovanja do svojega telesa – bom prenehala na mesec ali dva in si prečistila organizem (beri: pljuča) od katrana in ostali strupov.
In tako par let zaporedoma.
Vedno sem nehala s “figo v žepu” in par tednov, celo mesecev nazaj – sem komaj čakala da prižgem.

Brez cigaret sem bila zelo žalostna, depresivna, brezvoljna, osamljena ipd
Vedno znova sem si dopovedovala da jaz že nisem kronična kadilka,ker si nikoli nisem kupila več kot škatlico, nikoli hodila ponoči po cigarete, nikoli pokadila ene cigarete brez polnega kozarca tekočine (vode, soka,…)…

Mož in ostali bivši kadilci so vedno govorili da če bi kadili kot jaz, nikoli ne bi prenehali.
Kakšna ironija in neresnica.. Mislili so da nisem odvisnica.
Pa sem (bila).
Čeprav sem zjutraj bila 4 ure brez cigarete – me je glava zelo bolela.

Kadila sem polnih 18 let. Ne štejem dnece, meesece ko sem prenehala.

Kadila sem do pred enim letom zelo močne cigarete.
Eno škatlico na dan. Včasih manj, včasih več..
Zamenjala sem cigarete z enkrat manj nikotina in katrana (in kadila isto število cigaret).
Torej zmanjšala sem dozo (zato ker sem čutila da mi “žvižga” občasno v pljučih in ne morem dihati kot včasih).
Prebrala sem 2x knjigo v zadnjih dveh letih (bežno) od Carra – naporno branje (pranje možganov), ampak je vse res kar piše. In verjamem da pomoga pri prenehanju (če si želite prenehati)

Vsakič ko sem po prenehanju ponovno začela kadit , me je največ bilo sram pred menoj ker sem vedla da sem slaba in brez poguma.

Ko sem začela kadit “lažje” cigarete oz. cigarete z manj strupa – sem se počutila boljše (nič več žvižganja…) vendar sem čedalje vse slabše spala, zvečer rada spila kakšno alkoholno pijačo…zjutraj sem se zbujala utrujena in z glavobolom…
In se trudila kadit naprej…
Vem… nisem bila pri sebi.

Prijateljici je umrl oče (res je zgledal slabo eno leto pred smrtjo, čeprav ni vedel da je bolan in kaj ga čaka) par mesecev nazaj.
En dan pred lastnih prenehanjem (mesec dni nazaj) sem srečala gospoda podobnega očetu od prijateljice – po kadilski koži in izjemnnih podočnjakih.
Kadil je in bil brez energije…
Kaj naj rečem – da ga cigarete ubijajo?! Saj on sam to dobro ve!
Jaz tudi vem da mene in njega in vse ostale kadilce cigarete ubijajo.
Zakaj torej on in jaz kadiva?
Ker sva odvisna in brez poguma.

Nehala sem naslednji dan.
Brez “fige v žepu”.
Za vedno.
Dvajset dni mi je bilo izjemno težko.
Omotica, vrtoglavica, pomanjkanje koncentracije…fuj…
Zjutraj nisem vstajala.
Kavo sem pila v postelji in brala knjigo.
Prvio teden pred 10. uro nisem vstala (bolniška in dopust).

Še vedno vstajam pozneje. raje spim.

Ko se zbudim, se spomnim da ne kadim in se obrnem na drugo stran ter spim naprej.
Ne spim še vedno celo noč – lahko bi rekli da je pomanjkanje sna še vedno v isti meri prisotno vendar je spanec 100 krat kvalitetnejši.
Zbujam se manj utrujena.
In nimam več ogabnega zadaha.
Lahko poljubčkam otroke (tudi) pred umivanjem zob.
Ne pijem več alkoholnih pijač doma.

Sedaj kot nekadilka sem začela v hribe hodit, tečem, bolj zdravo se prehranjujem, več časa imam (včasih ne vem kaj bi počela sama seboj- in ne počnem ničesar ker nimam dovolj volje in koncentracije in imamo krizo),kožo imam občutno bolj sijajno, hišo bolj čisto, in več poguma.

Težave imam še vedno: z lakoto, utrujenostjo, aftami, herpesom, vročinami…
Zgoraj naštete težave so me spremljale vedno po vsakem prenehanju.

To je pač del zdravljenja, oz. navajanja telesa na življenje brez strupov.

Zakaj sem prenehala za vedno: prestara sem za kajenje.

Na starejših in starih ljudeh (po 35. letu) kajenje zgleda obupno. V tej skupini sem tudi jaz.
Sram me je da sem zadnjih 9 let kadila.
Morala bi prenehat po rojstvu otroka.
Ni mi pa žal (nisem tedaj sploh razmišljala o prenehanju) da sem kadila v študentskih letih.

Kot rečeno na začetku – v veliko pomoč so mi bili postovi na tem forumu.
In upam da bo moj post tud v pomoč vam.

Nekdanja odvisnica

Mesec dni je dolga doba. ČESTITAM.

Vendar pazi, si v času, ko boš morda začela pozabljati zakaj si prenehala. Opravičevala, da en ni noben.

Razlika med kadilcem in nekadilcem je en sam cigartetni dim. Ko ti bo težko se prosim spomni na to.

Pri meni je sedaj po letu in 4 mesecih svet drugačen.

Še enkrat čas teče počasi, teče pa in tudi ti boš dlje in dlje nekadilka.

DRŽI SE

Hvala za vzpodbudne besede Gruber.
Tvojo zgodbo o prenehanju sem večkrat spremljala. Kot sem že rekla velikokrat sem prenehala in komaj čakala da po nekajmesečnem odvajanju prižgem. Sedaj bo drugače, ker ne mislim več nikoli prižgat. In veliko več vem o tem kaj me čaka na abstinenčni poti
Mlada več nisem, prijatelji ne kadijo (več), strah za zdravje vsak dan v večji meri prisoten, koža precej uničena, o samopodobi, ki je bila na psu pa enkrat drugič
Kako kaj krize?
Zredila sem se za največ 1 kg , s tem da veliko pazim kaj in koliko jem. Bolj lačna sem kot ponavadi in mi je bolj težko se upreti sladkim jedem.Prej pa sladko nisem nikoli jedla, sedaj bi pa se sladkarijami “nažirala”. Od sladkih jedi poskušam s temi žitaricami (za otroke) preganjati “sladkorne”napade.
Čeprav se več gibljem, bi moja teža bila (ob koncu prvega meseca) večja če ne bi kontrolirala teže. Tehtam se vsak dan in ni mi lahko.
Upam da nikoli ne bom pozabila zakaj sem prenehala: to so dolgoletni kadilci, ki so umrli ali bodo v kratkem umrli, to so znanci, ki kadijo in nimajo denarja za nič drugega kot tobak, to so znanci nimajo denarja za zobozdravnika, zobje jim pa dobesedno razpadajo, to so znanci, ki nikamor ne morejo it in ne grejo, ker ne zdržijo več kot pol ure brez cigaret… Zelo moteče in boleče.
Čeprav nisem bila “taka”, sem bila ena izmed njih in mi je bilo ob tej misli neprijetno. Hotela sem biti v skupini nekadilcev. Vedela sem da se kadilci raje družijo med sabo saj sam vem dobro zakaj. vedela sem da ko neham se me bodo kadilci začeli izogibati, ker sem postala “drugačna”.
Ni mi mar. Če se nočejo več družiti, ker ne kadim več je to njihov problem. In ne moj.

Grem naprej. Ne kriziram in ne psihiram več tolikokrat kot prej (dva tedna nazaj). Prva tri tedna so zelo naporna in sploh ne vem kako sem šla skozi. (In to večkrat). Javim vam se še…

Čestitam!

Danes, ob pol desetih zjutraj sem tudi jaz prižgala svojo zadnjo cigareto…Se pravi brez cigarete nisem niti 12 ur a imam že krizo. Stara sem 27 let, redna kadilka sem bila 5 let. Ostala sem brez službe in ostala brez dohodkov, tako da sem prisiljena nehati kaditi. Problem je v tem, da starša kadita kot turka in imam cigarete kljub temu da jih ne kupim vedno na dosegu roke. Od domačih nobeden ne ve, da sem kdajkoli kadila (čeprav sem skadila minimalno pol škatlice na dan.

Edini razlog za prenehanje seveda ni denar(je pa glavni). Opazila sem, da sem se zadnje čase zelo slabo počutila, razpoloženje mi je ves čas nihal, bila sem zadirčna, hitro me je kaka stvar spravila iz tira. Mislim, da so bili cigareti glavni razlog za razhod skoraj z vsemi fanti (nobeden ni bil kadilec), nobeden od prijateljev ne kadi, cigareti mi smrdijo, videz mi pomeni zelo veliko a si ga kljub temu uničujem.. pa še vedno me vleče h cigareti… najraj bi si dala eno klafuto.

Pasal se mi je mal izpovedat:)

A ni hecno, kako kot kadilec verjameš, da od kajenja dobiš nekaj posebnega; samozavest, uspešnost, poduhovljenost, biti kul, biti uspešen, pa še marsikaj. Tako se mi je zdelo, ko sem kadil. Ko sem gledal druge kadilce o njih nisem imel občutka, da so kul. Pravzaprav še nikoli nikjer nisem srečal kadilca, ki bi se mi zdel kul ali bi se mi zdel kakorkoli kvalitetnejši zato, ker kadi. Zakaj kadilci mislijo, da jih izboljšuje? Če to zvem lahko neham vse krize, ki se pojavljajo tudi po tem, ko je fizična odvisnost že izginila.

http://www.youtube.com/watch?v=MQaThpYra_c

Spet tuki…
Vsem, ki ste prenehali kdajkoli, posebej v zadnjem času – veliko sreče pri odvajanju želim.
Ni mi lahko danes. Verjetno bi morala napisati da sem v krizi. Sem v krizi!!!
Da ne bo pomote: Ne premišljujem o začetku kajenja, niti o o prižiganju cigaret, kot rečeno že: kadit ne mislim več nikoli.
Težava je v tem da sem samo danes tono sladkarij pojedla. Kar nerodno mi je. Pa še vedno sem lačna. Kaj mi pa je? Kriza me daje.To bo to.
Danes sem prvič (od prenehanja) kadila v sanjah, in samo po eni (v sanjah) pokajeni cigareti sem postala kadilka.
Celo v sanjah mi je bilo težko priznat da sem neumnica padla na foro: samo enga prižgem..
V sanjah sem postala kadilka. V sanjah sem obžalovala to eno cigareto ter to da sem padla na foro. Očitno bom za vedno (nekdanja) odvisnica.
Bluzim. Pomoč. Ne bom kadila samo nasvet potrebujem: v družbi kadilcev nekontrolirano jem…iz strahu? Zakaj? Kako naj si pomagam?
Kadilci me ne marajo več. Govorijo mi da se bom zredila. Pa še res je. Kako naj jim dokažem da sem boljša od njih in njihovih cigaret?

Hej ja. Jaz sem se danes spet zbudil iz kajenja in spet sem si mislil, da je bilo vse zaman. Kar se tiče sladkarij je tako da je pomanjkanje nikotina in abstinenčna kriza nekaj, kar privabi željo po prigrizkih. Sladkarije ješ, ker nadomeščaš cigarete. Prvič, ko sem se odvajal tega sploh nisem ugotovil, drugič, sem pa rabil tri dni. Telo je zavedeno zaradi zasvojenosti in ti daje signale, da rabiš hrano, ki je v resnici ne potrebuješ. V takem se ljudem lušta jesti ogljikove hidrate in slador. Ampak nobenega problema s težo ne bo, če se boš začelo resno intenzivno kako urico ali kaj več dnevno ukvarjat s športom.
Če ti povem po pravici se mi zdi, da ni pametno, da gre nekadilec na frišno med kadilce poslušati tiste umotvore, ki bodo pri temu nastali. dr.Rugelj je o tem malo bolj konkretno zaključil tako, da so tistemu, ki se je znebil zasvojenosti tisti, ki jim to ni uspelo pogosto nevoščljivi. Mislim, da je res. Nekateri me nikoli prej niso vabili na čik. So pa tudi tisti, ki ti privoščijo in povejo, da bi radi nehali. Sicer po daljšem razgovoru tudi odkrito povejo, da ne bi nehali kar takoj.

Ku-ku spet sem tu.
Še vedno ne kadim (in ne bom nikoli več). Odtekla sem 4 kilometre danes zjutraj. Poskušam živeti na novo, in kontrolirat težo. En kilogram sem težja vendar mi je sedaj dovolj in hočem biti fit. Bolj fit kot tisti (pre)suhi kadilci Njim in sebi bom dokazala da je mogoče biti suh in in fit brez cigaret.
Vam javim kaj in kako. Končno sedaj lahko rečem da je to “lajf”, ki si ga želim. Nič več čakanja. Akcija. Svež zrak. Zdrava pljuča. Šport. in veliko smeha. Pozdrav vsem. Pogumno naprej.
Lahko vsi prenehate. Gre za projekt. Bodite pripravljeni.
Morate telo in duha navaditi na nekadilsko življejei. Ni lahko vendar nepreceljivo lepo.
* bivša kadilka* kako gre?
*še edn* prav imaš glede sladkarij. Zadnjih 18 let jih nisem tolk pojedla kot v zadnjih (skoraj) dveh mesecih. Ful mi pašejo.

Prejšnji teden je bilo 2 meseca od zadnje cigarete.
Svetujem vsem da se čim prej prenehate s kajenjem ter začnete z novim boljšim življenjem. Navajanje na “drugačen in zdrav” način življenja je zelo težko, vendar ni nemogoče.
Ene mesec in pol je kriza, pol pa se vse neha. Z mano je bilo tako.
Sedaj je lažje – manj je kriz in na splošno je lažje…navadiš se tudi na življenje brez cigaret.
Imam precej več časa – ene dve uri. Ne zapravljam ta čas kot bi morala. Namesto da se posvečam koristnim stvarem, še vedno nekako ne izkoriščam ta čas kot bi morala. Bom..Upam..
Moj spanec je daljši in kvalitetnejši. Splača se nehati.. Še danes.

*nekdanja odvisnica* A si še danes nekadilka?

Zivjo. Jst sm pa 4 dni nazaj prenehala ker sem izvedela da sem noseca. Moram priznati, da zaradi sebe nebi nikoli prenehala kaditi, ker pa gre za mojega otrocicka pa moram nehati. Minilo je sele 4 dni ampak sem odlocena da ne bom vec prizgala. Nisem se zavedala kako zelo je bilo moje zivljenje prepleteno z cigaretami…ko pridem iz avta prizgem cigareto, ko grem v trgovino prizgem cigareto, ko pojem kosilo grem na cigareto, itd. Imam vec kriz na dan vendar kot sem rekla sem zeli trmasta da ne bom vec prizgala. Imam pa velik problem ker moj partner se kadi in tako zeli smrdi po cigaretah…ima kdo kaksno idejo kako to omilit? Z umivanjem zob in rok sva ze probala vendar se se vedno zelo voha. ☺️ Aja in kaj pocnete z vsem prostim casom ki ga imate?

Upam da mi bo uspelo zdrzati in bom lahko tudi jst porocala o kvalitetnejsem zivljenju ☺️

Spoštovana!

Najprej čestitke za prenehanje in odločitev, da boste vztrajali.

Glede vonja, ki ga ima kadilec je žal tako, da se ga bo popolnoma odpravilo le z prenehanjem kajenja. Tobačni dim tako “prepoji” vsakega kadilca, da se ga drugače ne bo rešil, kot s prenehanjem.

Prosti čas pa se da seveda napolniti na bolj prijazne in zdrave načine, kar uporabite svojo domišljijo ☺️

Kadil sem 55let in cez noc prenehal.Zdaj tece ze 6.mesec,ko ne kadim.Danes zjutraj kriza,cigaret bi kar pozrl pa vem,da ga kljub trpljenju ne bom prizgal.

Kadit sem prenehal iz financnega razloga in zdravja.K temu mi je v najvecji meri pripomogla ljubezen do psa,ki sem si ga nabavil pred 3.leti.Namrec toliko kot sem dal za cigarete me stane pes.Oboje hkrati ne gre in treba se je bilo odlociti za kvalitetno zivljenje psu ali moje zivotarjenje s cigareto.Prevladal je pes,ki me vsak dan prisili,da ga peljem na sprehod kar pomeni se en plus za moje zdravje.

Je pa prenehati po toliko letih velika borba in potrebna mocna volja.Meni je vse te mesece mocno nihal krvni tlak do nemogocih mer.Uravnaval sem ga s tabletami in se sedaj po 6.mesecih se ni povsem stabiliziral.Zdravje mi mocno pesa edini plus je,da lazje diham,ne piska mi v pljucih,vrnil se je vonj.Vse ostalo od pocutja,apetita,spanca,volje,neznanih bolecin pa kar bi clovek pricakoval obratno s prenehanjem kajenja.

Spoštovani!

Najprej velike čestitke, da ste prenehali. Glede na dolžino vašega kajenja potrebujete več časa, da se bo organizem navadil na delovanje brez nikotina. Zavedam se, da ni bilo enostavno prenehati in da ni enostavno vzdrževati ne-kajenje. Vendar ste na povsem pravi poti in prepričan sem, da se bodo tudi druge zdravstvene težave počasi uredile. Zagotovo ste s prenehanje veliko naredili za svoje zdravje in vesel sem, da vam vas čas pri te “pomaga” vaš kuža. Pravijo, da je pes “prevencija infarkata”, ker med drugim “prisili” lastnika, da več hodi, je telesno dejaven, pa tudi na psiho deluje pozitivno.

Vsekakor vam želim, da vztrajate in s tem boste zares veliko naredili za sebe.

Držim pesti za vas, in ne se pustiti “skupšnjavcu”.

Bodite dobro

Tomaž Čakš

Pozdravljeni vsi 🙂

Novoletna zaobljuba- po 20 letih 1 škatle na dan, prenehala kaditi s 1.1., tako da danes teče 5 dan. Največja kriza je bila 3 dan, tako da sem proti večeru prvič uporabila 2 vpiha Nicorette spreja (pomaga). Vzamem ga največ 1x na dan če je res kriza. Imam pa poleg ostalih blažjih odtegnitvenih simptomov enega, ki ga nikjer ne zasledim. Bolijo in “skelijo” me noge od kolen navzdol, mravlinčenje, nemirne noge, ne vem kako naj drugače opišem. Je to normalen pojav? Predvidevam da gre za odtegnitev, ker preneha izključno po vpihu spreja. Ne pomaga ne hoja, ne knajpanje, niti kakšno kitajsko mazilo.

Vprašanje še glede Nicorette spreja- ko prenehaš še s tem ali imaš enake odtegnitvene simptome kot pri prenehanju kajenja? Hvala za odgovore. Lp

Najprej opravičilo za pozen odgovor kot posledica moje odsotnosti!

Vsekakor vam čestitam za pogumno in odločno dejanje prenehanja!!!

Zelo dobro ste se lotili prenehovanja. Nicorette so zagotovo primerna pomoč. “Nemirne noge” pa so lahko posledica prenehanja.

V kolikor boste postopno prenehovali s prejem, ne bi smeli imeti težav, ki jih sedaj opisujete. Predvsem je pomembno, da sedaj vztrajate in “premagate” težave, ki jih imate. V mesecu ali dveh bi morale tudi te prenehati. SAMO VZTRAJAJTE!

Držim pesti za vas in prepričan sem, da lahko uspete.

Vse dobro vam želim

Tomaž Čakš

Hvala za odgovor. Danes je 30 dan brez cigarete. V tem času se nisem izogibala dejavnosti kjer bi lahko kadila. So skušnjave vendar jih zaenkrat premagujem. Nekako sem v svoji rutini sprejela tudi to da cigareti niso več del nje. Nicorete sprej še vedno uporabljam, več kot na začetku, mislim da moram v glavi počasi preklopit na to da ga ne potrebujem. “Nemirne noge”pa še vedno vztrajajo.

Hvala vam za vzpodbudne besede. Sama pa držim pesti da mi uspe zastavljeno. Lep pozdrav.

Zelo sem vesel, da vztrajate. In če ste uspeli do sedaj, lahko greste uspešno naprej – brez cigarete!”!!!

Prepričan sem, da zmorete in da boste uspeli. Že to, da ste “ponotranjili”, da cigarete niso več del vaše rutine, je izjemen napredek.

“Nemirne noge”, pa znajo še nekaj časa trajati. Poskušajte še s čim več telesne aktivnosti (čeprav je sedanji čas zaradi slabšega zraka, nekoliko neugoden). Tudi Nicorette boste lahko počasi opustili.

Vztrajajte, ker menim, da zmorete in se veselim z vami.

Lep dne ve vam želim

Tomaž Čakš

Pozdravljeni,

Tudi sama sem prenehala s kajenjem konec januarja, jutri bo natanko 2 meseca brez cigarete, v pomoč sem si omislila žvečilne Nicorette in nimam najmanjše želje po cigareti, ni me spremljala nikakršna nervoza (zadnje leto sem tako kadila Iqos).

Prvi mesec sem celo dala 2 kg dol, sedaj, ko poskušam zmanjšati št. žvečilnih, pa sem konstantno lačna…?

Koliko časa je sploh še smiselno žvečenje (manj ko zvečim, bolj sem lačna) in kako naj “omilim” ta svoj apetit.

Čestitke vsem “sozmagovalcem”

Z lepimi pozdravi

Spoštovana!

Najprej čestitke za vztrjanje :))!

Žal je tako, da se seveda želja po hrani z opuščanjem nikotina povečuje. To lahko traja nekje do pol leta. Zato vam svetujem, da opuščate nikotinske žvečilke postopoma in jih v začetku uporabljate le takrat, ko je kriza največja. Drugaćče pa vam svetuje, da se takrat, ko vas “popade” želja po hrani, zamotite z nečem drugi, greste na sprehod ali kakšno drugo dejavnost. Zopet poudarjam telesno aktivnost. Si pa lahko premagovate željo po hrani predvsem z lahkimi obroki, predvsem zelenjavo (kakšen korenček, redkvica – gomoljnice tudi lahko). Vsekakor se izogibajte sladkim in mastnim jedem in če se leda, nejejte po 5. do 6. uri popoldan. Če pa boste kakšno kilo pridobili, pa tudi ne bo nič narobe, vsekakor je to bistveno manjše tveganje za zdravje, kot nadaljevati z rabo nikotina.

Vsekakor držim pesti za vas za dokončni uspeh.

Bodite dobro,

Tomaž Čakš