Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Zdravo življenje Kajenje Odvajanje od kajenja 2.

Odvajanje od kajenja 2.

Pozdravljeni,

spet sem se odločila, da neham kadit. Upam, da mi tokrat uspe! Lani nisem kadila 3 mesece, prve tri dni so bili grozni simptomi: vrtenje, zaspanost, nezmožnost koncentracije in blazno povečan apetit. Potem se si kupila Nicorette žvečilke in se je situacija nekoliko izboljšala (apetit je ostal, zredila sem se 5 kg). Sem pa 3 mesece vsak dan neprestano razmišljala o cigaretih, dokler me en dan ni pokopal stres in sem zavila v trafiko po škatlico najljubših cigaret. Po pričevanjih ostalih, ki pravijo, da jim je prvi cigaret po odvajanju ogaben, sem jaz bila kot v nebesih :/

No, zdaj sem se odločila, pa poskusim znova. Mislim, da bo zdaj težje kot prvič, ker vem kaj me čaka.
Ker sem strastna kadilka me zanima, ali je bolje, da preneham postopoma ali naj še enkrat presekam čez noč? Je smiselno, da si pomagam z Nicorette ali je to samo podaljševanje trpljenja? Ker je očitno stres moj glavni triger, kako naj se soočim s stresnimi situacijami brez cigarete (mogoče se komu to zdi smešno, ampak takrat mi cigaret najbolj paše, je kot 5 min odklop možganov)?

Ko pa sem bila nekadilka so bili občutki fenomenalni: nič več tobaka po torbicah, nič neprijetnega zadaha, polna pljuča zraka, nič več rumenih nohtov, nič več tiščanja v prsih…Skratka, to je moja motivacija!

Dr. Čakš, prebiram vaše objave že dalj časa in mislim, da ste super, ker tako neutrudno poslušate prigode vseh nas odvisnikov, tako da bi se vam ob tej priložnosti še rada zahvalila! Super ste!

LP
Spet bom nehala

Pozdravljena
Še kako dobro te razumem. Tudi jaz sem nekajkrat nehala. No, sedaj sem tri leta in pol brez cigaret in sebe doživljam kot nekadilko, čeprav cigaret zavoham tudi “okrog ovinka”, če je treba. In … meni nič ne smrdi. Poskusim pa raje ne, ker je bilo odvajanje preveč mukotrpno, da bi sploh upala pomisliti, da bi kaj pokvarila. Jaz sem prve krize odvajanja dala čez z obliži, in če sem poštena je bilo precej lažje, kot brez. Tudi meni se je vrtelo, imela sem občutek, da ne morem priti do zraka, prebava je bila zanič, nervozna sem bila, imela sem občutek, da sploh ne morem misliti, ponoči sem se kar naprej prebujala, ma dušo bi prodala za dva dima:-( Z obliži je bila kriza manjša. Vsi ti odvisniški simptomi potem izginejo. Tudi prebava se je normazirala, zredila sem se dva kilograma, kar je ob moji teži kvečjemu plus kot minus, ampak … potreben je bil čas.
Oh, želim ti veliko trdne volje, korajže in ne dovoli, da te želja spet premaga.

Prav lepo pozdravljena!

Opravičujem se za pozen odgovor. Zelo pozdravljam odločitev, da boste ponovno poskusili. Ne sme vas biti preveč strah. Zagotovo bodo težave prisotne, vendar ker veste, kje so zanke, jih boste lažje premagovali. zato le pogumno naprej!

Glede tega, kako prenehati, se večina nagiba k temu, da bi prenehali takoj. Kdor je močno odvisen seveda potrebuje tudi podporo. Vi ste si pomahgali z Nicorett, morda vam bodo v pomoč tudi sedaj. Od farmakoterapije so tudi tablete Champix, vendar jih morate jemati pod kontrolo zdravnika. Več o njih si lahko preberete pod drugo temo . Sicer pa je predvsem pomembna sprememba načina življenja in tukaj izjemno telesna aktivnost, pa tudi prehrana.

Vsekakor vztrajajte, ker sem prepričan, da zmorete!

Pa še prav lepa hvala za prijazne besede. Vse kar želim je to, da bi bam čim bolj in čim več pomagal, kolikor je v moji moči. Glavno tako ali tako naredite vi sami!!! Veliko vas je že, še več vas bo uspelo. V to verjamem.

Prav lep pozdrav in lep dan želim dr. Tomaž Čakš , dr. med.

Hvala za odgovore in suport.
Bolj kot se približuje dan D, več razlogov najdem, kako je kajenje fajn in kako bom pogrešala kavo s cigaretom in kajenje na sploh, ki se mi zdaj zdi kot nekaj izredno sproščujočega, čeprav se racionalno zavedam, da ljudje lepo živijo tudi brez cigaret. Groza, kam te pripelje odvisnost.

Komaj ko poskusiš nehat, vidiš, v kakšnih krempljih odvisnosti si. Jaz resnično spoštujem vse, ki jim je uspelo, Lina S, vse čestitke, mislim tudi da sva imeli zelo podobne odtegnitvene simptome.

Vsekakor pa se bom držala načrta in 30.7. neham. Se že navajam na normalen jutranji zajtrk in ne kava+3 cigareti, tako da volja še zmeraj obstaja.

Dr. Čakš, za Champix pa sem že slišala, vendar se bojim stranskih učinkov. Mislim, da bom tudi zdaj odrezala “naenkrat” in imela nicorett pri sebi. Je možno, da je pri meni psihična odvisnost hujša od fizične? Ker v mojem prvem poskusu je bilo tako, da sem po prvem tednu relativno normalno funkcionirala (pustimo stat prebavo), ampak sem pa sanjala o cigaretih 3 mesece neprestano.

Se še kaj oglasim in komaj čakam, da napišem “1. teden brez” 🙂

Lep začetek tedna vsem skupaj,
Spet bom nehala

Jaz sploh ne vem več, kako prenehati s kajenjem.
Prebrala sem Alena Carra, nehala za 2 meseca in spet začela. To je bilo najdaljše obdobje brez kajenja. Takrat sem imela celo zahtevno operacijo in takoj, ko sem zakorakala skozi vrata bolnice prižgala cigaret.
Poskusila sem s postopnim prenehanjem, s prenehanjem od “danes na jutri”, Nicorette, v zdravstvenem domu sem se celo udeležila individualne terapije za prenehanje kajenja.. In še vedno kadim 🙁

Najhuje je, da mi sploh ni več jasno zakaj. Ko sem bila mlajša, sem še verjela, da mi cigaret pomaga, da brez njega ne morem in bla bla bla… Zadnja leta sovražim vsak pokajen cigaret. Ko govorim o tem s kadilci ali bivšimi kadilci, sploh ne morejo verjet in me vprašajo “zakaj pa potem kadiš?”
Saj to… Zakaj? To mi ni jasno.
Danes mi je uspelo biti pol dneva brez cigarete… Ko sem ga pokadila, sem si rekla “a to je to?!” Po njej sem čutila omotico, slabost in tesnobo… cigareti mi smrdijo, okus v ustih mi je ogaben, tudi kave ne pijem več in ne hrepenim po tistem “cigaretu ob kavi”… In vseeno, vsak dan kadim… Mazohizem brez primere.

Pozdravljena
Tudi meni ni pomagalo branje knjige Alena Carra, žal. Bi bilo verjetno preveč enostavno. Dejstvo je pač, da daje vsaj svojo kalvarijo odvisnosti čez sam in na sebi lasten način. Eni nehajo čez noč, drugi s hipnozo, tretji s pomočjo obližev, tablet. Če že čutiš do cigaret odpor, je že nekaj. Ni veliko, ampak … recimo, da ga čutiš tudi v resnici. Včasih se pač lažemo sami sebi, ker drugače ne bi kadila. Moje mnenje. Že to, da sam sebi priznaš, da ne znaš sam naprej, je velik korak. Poišči pomoč, mogoče boš tako lažje nehala. Dr. Čakš je vsaj z nasvetom pomagal marsikomu, tudi na koga se obrnit, tvoj končni korak je pa tvoj. Jaz po treh letih in pol nekajenja ne morem trditi, česa vse v zvezi s cigareti ne bom. Ne smem. Ker sem tako labilna rit, da bi si verjetno takoj prižigala dalje, če bi poskusila le enega. Nehala sem se tudi prepričevati, da mi smrdijo, ker mi ne. Kavo brez cigareta sem se naučila piti, pa sem imela tudi velike probleme. S kolegicami sploh nisem znala iti na kavo. Po 15 minutah, se mi je zdelo, da je to brezvezno sedenje. Nekaj časa sploh nisem nikamor šla. Sedaj že znam sedeti in me ne moti, če nekdo kadi.
Glej, da se. Le vztrajaj. Samo razmišljanje o tem in zavedanje, da bi bilo pametno nehati, ni dovolj. Še končna odločitev in dejanje ti manjka. Nehaj. Jaz ti ne znam drugače povedati. Ne se prepričevat, kaj vse ti smrdi in kaj vse si že, pa še vedno kadiš. Sama sebi mažeš oči in se prepričuješ, kaj vse si že. Ni res. To ni nič. To je laž za vse druge in ostale. Ker, ko se res pogledaš v ogledalo in si pred 10 minutami enega prižgala, lahko obljubiš in naložiš marsikaj. Vse to sem počela, zato ti govorim iz lastnih izkušenj.
Samo naredi. Če misliš, da potrebuješ pomoč pri odvajanju, pa ti lahko pomaga tudi osevbni zdravnik.
Zdrži! Brez zamere, nikakor ni bil moj namen, da bi te prizadela.
Držim pesti in napiši, kako ti uspeva!

Naj še jaz dodam nekaj vzpodbud!

Menim, da je že zelo veliko, da se zavedate problema. Zagotovo se nekoliko zavajate in se opravičujetre, da ne morete prenehati. Vendar je pri odvajanju tudi to ena od “normalnih” reakcij. Vsekakor se morate odločiti dokončno. Morda bi vseeno poskusili s Champixom, ki pa vam ga mora predpisati vaš osebni zdravnik in vas mora tudi imeti pod kontrolo. Verjam, da lahko prenehate in nikakor ne smete izgubiti upanja. Tudi nekaj igubljenih bitk še ne pomeni poraza. Vsaka od teh “bitk” vam pokaže, kje ste šibki in česa se morate paziti. Ob tem pa seveda to, kar ves čas poudarjam: sprememba načina življenja s poudarkom na telesni aktivnosti in pravilni prehrani. Samo začeti morate, pa bo šlo. V to sem prepričan!!! Le pogumno naprej, držim pesti za vas.

Prav lep pozdrav in lep dan želim dr. Tomaž Čakš , dr. med.

New Report

Close