@ SOLZICA
Mislim, da sta tudi vaša dva otroka zelo ponosna na vas, da vam je uspelo vse to prebroditi. Tudi sama se borim proti depresiji in me v kratkem čaka pogovor pri psihiatrinji, ki me je (ne vem zakaj), kar malo strah. Ampak, ko sem prebrala vašo zgodbico sem si rekla, da nič ni nemogoče in da bom tudi jaz z pozitivnimi mislimi prišla enkrat iz tega in normalno zaživela.
Lp

Pozdravljeni,jaz bi rad samo nekaj pripomnil o o abstinenčni krizi po koncu jemanja antidepresivov,osebno mislim da se zdravniki zelo motijo da telesne krize ni,ker očitno oni tega niso poizkusili in imajo samo teorijo o tem,sam sem skoraj 2 leti jemal kar trojne antidepresive na dan ( welbutrin,seroxat in zolrix) in ko sem se nekega dneva zavedal kaj počnem sem se ustrašil in kar naenkrat prekinil z vsemi tabletami,vem da je to bila zelo drzna poteza in zdravniki so mi rekli da bom pristal zaradi tega v psihiatrični bolnici ampak sem imel dovolj moči da sem vso to krizo zdržal in zdaj je že en mesec mimo ko jih ne pijem več in lahko samo rečem da se vsak dan počutim bolje tako da ne potrebujem nobenih psihiatrov več ampak tukaj je samo pomembna moč ki jo vsakdo nosi v sebi in jaz sem dokazal predvsem samemu sebi da lahko živim srečno tudi brez tablet in zato priporočam vsem ki imate podobne težave da se zazrete vase in najdete svojo notranjo moč in začnete verjeti da ni vse tako črno kot izgleda na prvi pogled… Primož

Ja, sem ućivala te tablete, a le po pol na dan…ćivljenje se mi je urejalo, pa sem počasi prešla na četrt tablete, pomagala pa sem si ob tem s čajem šentjanževke…zdravnica pravi, da četrtinka ni nič, a očitno nekaj je, ker trenutno če dam to stran, začnem biti črnogleda in kar kmalu zajokam…a vsekakor ćelim dati še to stran, a v podporo bom pila pravi čaj in nosila kakšen zdravilni kamen, pa bo šlo…mora

Enostavno morem napisat tud jaz. Že tri leta jemljem efektin po 225 mg na dan. Ni mi žal ker brez njega me verjetno danes ne bi bilo več med živimi da bi lahko tukaj pisala. Padla sem v globoko depresijo, iz nje se zaradi težavnega in naslinega (fizično in psihično) ne bi zvlekla brez zdravil. Sem v fazi ko že nekaj časa delujem normalno. Želim si počasi začeti odvajanje pa si ne upam. Zakaj? Ker sem enostavno pobasala oblačila in otroke in šla. Sedaj pa doživljam pritiske s stani moža( še vedno ker še nisem našla poguma da začnem postopek ločitve) in me je strah da me bo spet uspel zlomit. Tudi terapevt mi je zabičal da dokler se stanje ne umiri naj ne poizkušam. Pa vednar…se mi je zgodlo da sem v naglici pozabila vzet zdravila…pa sedaj nisem čutila nobenih stranskih oz.odtegnitvenih učinkov, brez vrtoglavice, slabosti, brez volja,…. Kar se mi je prej dogajalo če sem slučajno pozabila vzet zdravila. Vem da mi bo hudo ko se bom lotla odvajanja……vendar tem zdravilom dolgujem življenje…..resnično….nihče ne ve kaj vse se je motalo po moji glavi takrat….kljub dvema prekrasnima otrokoma sem izdelala načrt samomora…celo naredila sem seznam stvari ki jih morem uredit pred smrtjo…..več kot polovico sem celo že naredila….in če mi ne bi nekega večera mlajša hčerka rekla mami rada te mam, a ne da ne boš umrla…bi načrt spreljala do konca…ker nisem visdela izhoda….poiskala sem pomoč blsa dve leti na terapiji in zdravilih…prenašala vso sranje moža naprej….dokler nisem bila toliko močna psihičjo da sem pobrasala stvari in otroke ter šla…..vse sem mu pustla in nič nočem…..samo kar sem vzela ko sem šla….ostalo premoženje mu bom vse pustila…pa ga ni blo malo…..ampak ga nočem….samo da imam mir….da sta hčerki srečni….da živita v miru in slogi….nista živčni….že v treh tedni so mi v šoli povedali da je ogromna razlika….živimo skromno….ampak srečni smo…..nismo mogli na dopust pa kaj…..moram gledat na denar pa si ne moremo veliko privoščit…pa tudi otroka to razumeta….delamo stvari ki nas povezujejo….stvari ki jih ne moreš kupiti z denarjem….TO JE SREČA….
Hm odtavala sem….nekdo je napisal da se da rešit z samodisplino itd….mojega stanja se ni dalo rešit brez zdravil….pri meni so bila nujno zlo….in hvaležna sem zanje….in hvaležna sem za terapevta…zlat je….
Ne bom pametna da se da vzdržat odvajanje ker ga še nisem skusila…..se pa zavedam že zdaj da bo hudo….ampak če sem preživela pekel bom tudi to…. v to sem prepričana……

Prvič v vseh teh letih živim….res živim

Ne obupat….za vsakih dežjem posije sonce…..

Spoštovana “še ena z efectinom”!

Hvala, ker ste delili svojo izkušnjo z nami. Veseli me, da po vseh tegobah končno čutite, da živite.

Naj vam bo dobro še naprej,

srečno

Bernarda

Spoštovani vsi,

Nikogar ne mislim prepričevati, vendar to, da od antidepresivov ne postaneš odvisen, in da nimajo stranskih učinkov, enostavno ni res. To je pravljica ki jo zvesto širi naša psihiatrijska stroka, v soelovanju z farmakološko industrijo, letno se samo na področju ad po svetu obrne okoli 60 milijard dolarjev.
Sicer pa tisti ki bi res rad dobil pravo sliko o ad, naj si prebere nekaj člankov iz “American Journal of Medicine”, ki je ena izmed nastrokovnejših svetovnih revij v medicinski stroki.

Vem da se marsikdo ne bo strinjal s tem, vendar tako je.

Lep pozdrav vsem, in obilo zdravja v novem letu 2015 želi vsem.

Poizkusite z magnezojevim kloridom.
Preštudirajte najprej čimveč na spletu o pomanjkanju tega sestavnega minerala v telesu, ter pomoči pri abstinenčnih krizah.
Tudi npr. alkoholizmu.

Moderni zdravniki to redko vedo, starejših pa žal ni več.

Magnezij pri različnih bočečinah, sploh pa pri hudih migrenah, ne le glavobolih.
Jemlje se ga pa tudi transdermalno, čez kožo, ne le oralno.
Pomirja, lažje se zaspi, daje energijo, lastne izkušnje, tudi starejšim.
Magnezijev klorid torej. Pa še naraven je.

Tudi sam sem jemal antidepresive (Cymbalta, Prozac, Wellbutrin) in ob prenehanju čutil stranske učinke prenehanja, vendar to NI ENAKO kot odvisnost, zato psihiatri govorijo, da ne povzročajo odvistnosti! Vsak kadilec ve, kakšno je njegovo vedenje in počutje ob tem, ko poskusi nehati kaditi in ti občutik se ne pojavljajo ob prenehanju jemanja antidepresiva! Ene gre težje opustis (sploh SNRI, kot Effexor, Cymbalta), spet druge brez večjih težav (Wellbutrin), vendar so to vseeno močna zdravila, ki vplivajo na bistvo človeka, zato je utopično misliti, da ga boste prenehali jemati brez težav – je pa tako: leta funkcioniranja v zameno za težave ob opuščanju ? Meni se je zdelo vredno, drugi pa presodite sami.

V kaksnem casovnem obdobju pa si nehal jemati zdravila? V kolkem cajtu si en odmerek znizal?

Pozdravljena,
lahko povem svojo izkušnjo. Jemala sem dve leti Alvento, zadnjih šest mesecev 75 mg. Potem sem začela vsak drugi dan in to tri mesece, potem vsak tretji in potem vsak četrti dan, potem pa sem prenehala. Moram reč, da je šlo popolnoma brez odtegnitvenih sindromov.
lp