Spoštovani,

po hudem covidu se mi je pojavila vrtoglavica z bruhanjem, kar je trajalo 10 dni. Takoj za tem se je pojavila nespečnost, ki je trajala 3 tedne. Pred tem sem bila zdrava, športnica, nekadilka, z urejenim življenjem brez stresa.

Ko nisem zmogla vec, mi je zdravnik predpisal Ad Mirzaten 30mg, ki me je takoj uspaval. Po 1 tednu sem se naspala in Ad opustila, po 48 urah po opustitvi pa doživela pekel. Pojavili so se električni šoki v možganih, spala nisem 1 minute, potila sem se celo noc, zjutraj pa me je zaobjela takšna tesnoba, da je nisem prenesla.

Zdravnik je svetoval takoj jemanje Adja nazaj in to sem storila. Takojšnje olajšanje je prislo. Po 3 tednih jemanja pa so se mi pojavile samomorilne misli, jokavost, nisem mogla funkcionirati. Nespečnost 5x na mesec po celo noč.

Zdravnik mi je povisal dozo na 45mg, kar sem zavrnila. Ad sem jemala 4 mesece, 2 meseca sem se odvajala postopoma tako, da sem tablete rezala po četrtinko.

Po prenehanju so me takoj zadeli odtegnitveni simptomi: rebound insomnia, potenje, električni šoki v možganih, misli na samomor, jokanje neprestano..potenje celo noč.

Ob tem sem ohranjala zdrav življenski slog: šport vsak dan, zdrava hrana in nic stresa.

Po 3 mesecih se stanje ni bistveno izboljšalo.

Obrnila sem se na pomoč v tujino, kjer so mi v humanitarni organizaciji, ki pomaga pri odvajanju  svetovali, da naj vztrajam, da bo minilo. Rekli so tudi, da bi bilo edino pravo odvajanje 10% na mesec s pomocjo tekoče oblike Adja, kar v Sloveniji ni mogoce.

Vljudno vas prosim za mnenje in pomoc.

Nazaj na Ad NE grem!

Obupana

Pozdravljena Luni,

kar opisujete se bere kot grozljivka. Čestitke, da ste tako uspešno krmarili skozi izjemno težko obdobje in še imate moč, da vztrajate in iščete pomoč.

Glede na zapisano sem pomislila, da bi bilo dobro imeti neko podporo ne samo v medikamentnem, ampak tudi psihološko – socialnem smislu. Ste pomislili, da bi se vključili v kakšno samopomočno skupino ali vključili na individualno psihoterapijo. Poleg tega bi bil dobrodošel tudi kakšen nasvet telesnega trenerja z usposobljenosti pri prehranskem svetovanju. Zagotovo bi vam psihoterapevt pomagal prebroditi trenutne psihične obremenitve in izčrpanost, da bi se lažje vrnili na stanje pred boleznijo.

Po mojem mnenju bi se bilo dobro sistemsko in celostno spopasti s posledicami bolezni in terapije z zdravili tako, da vključite vse vidike in vašo celotno osebnost – od organov fizičnega telesa do čustev, razmišljanj,  vzorcev delovanja in energetskega stanja telesa. Upam, da si lahko vzamete čas zase in tudi privoščite kakšnega svetovalca. Če ste glede tega v finančni stiski, pa so vam še vedno na voljo internet in brezplačne vsebine.

Vsekakor stanje zahteva vaš angažma, ker zagotovo ne bo minilo samo od sebe in se bi lahko vleklo ali še poslabšalo.

V okolju, kakršnem se trenutno nahajamo, je dobro uporabiti več resursov. Se tudi napredek hitro pozna. Če povzamem: berite pozitivne članke, uvajajte majhne spremembe, ki vas nagovorijo (npr. popijte kozarec vode zjutraj, naredite očiščevalno kuro telesa, vsak dan hodite 30 minut, pospravite predale po stanovanju, si ob petih popoldan skuhajte čaj za umiritev, meditirajte vsak dan…. stvari, ki vas bodo umirile, napolnile z dobrim občutkom in vas razveselile), obiščite prehranskega svetovalca, najdite psihoterapevta ali skupino, kjer boste enkrat tedensko eno uro se pogovarjali o svojih notranjih bojih in ob tem dobili podporo.  Tudi na tem forumu smo vam vedno na voljo.