Odvaditi nočnega dojenja
Dve leti bo star, pa se še vedno ponoči doji po sedemkrat na noč. Popiti moram liter tekočine v noči, da sploh imam dovolj mleka, ker hoče cuzat če je, ali pa če ga ni. Če ni mleka, je siten in potem pa sploh ne bo zaspal. Čisto sem že izčrpana, odkar sem ga rodila se še nisem pošteno naspala. Čez dan pa imam kup dela in komaj čakam, da padem v posteljo, pa še tam me otrok zbuja vsakič, ko sem ravno dobro zaprla oči. Zaradi tega sem postala zelo razdražljiva in izčrpana. Včasih pomislim, kako mi gre lasten otrok na živce, včasih se mi zdi kot nenasiten vampir. Čeprav ga imam sicer zelo rada, ampak ne morem si pomAgati. Rada bi ga odvadila, tako da mu enostavno ne dam, ponudim flaško, vodo, čaj, sok, dudo…., A vse to z gnusom zavrača in hoče samo eno. Morda bi pomagalo če bi vztrajala, a potem njegov jok predolgo traja in zbudi še moža in starejšega otroka potem pA JE sploh cirkus. Tudi mož mi ni pri tem v nobeno oporo, samo reče mi, pa daj mu že enkrat za cuzat, da bo zaspal nazaj. Sploh ne gleda dolgoročno. Zanima ga samo to, da ima on zjutraj službo in se moa naspat. Jaz sicer ne hodim v službo, ampak “samo” gospodinjim, ampak spanje pa vseeno potrebujem, saj sem že čisto na koncu svojih moči. Imate kak nasvet glede ukinjanja nočnega dojenja? Kako naj prepričam moža, naj sodeluje tudi on, da to ni le moja stvar?
Ja, žal je tole končna slika tistega: “pustite naj otrok odloči, kdaj se bo nehal dojiti”. Kar doživljaš, je seveda do konca izčrpljujoče in lahko mi verjameš, da ne koristi niti otroku, še manj pa seveda tebi. Če resnično želiš nehati (in mislim, da je skrajni čas, ker drugače niso izključene niti kakšne bolezni, tudi psihosomatske), izberi čas, ko boste naslednje dneve vsi doma, npr. čez vikend ali za zimske počitnice. Možu odločno povej, da misliš nehati z dojenjem in da pri tem MORA tudi on sodelovati, ker tako ne gre več naprej. Nekaj dni bo pač trpelo tudi njegovo spanje, saj tvoje trpi že dve leti. Potem pa vztrajaj, sama sebi vbij v glavo, da otrok NE POTREBUJE VEČ TVOJEGA MLEKA, sploh ne ponoči, pač pa potrebuje nemoteno spanje. Če ga nič drugega ne prepriča in ga ne moreš pretentati z raznimi zgodbicami o tem, kako ponoči dojke spijo ipd., mu pač vsakič, ko bo zahteval prsa, striktno ponujaj flaško ali pa ga samo pomirjaj. Če bo hotel priskočiti mož, bo seveda veliko bolje. Začnite v petek, potem boste v soboto lahko dlje spali.
Bom pa izkoristila tale post, da še enkrat opozorim mlade starše, ki brez razmisleka jemljejo dojenčke v svojo posteljo, misleč, kako se bodo potem itak brez problemov (ali z malo problemi) navadili na svojo posteljico in bodo kar sami odklonili nočno dojenje, da temu ponavadi ni tako. Seveda so nekateri otroci res taki in res prenehajo sami od sebe, a so žal v manjšini. Če niste pripravljeni tudi na to, kar doživlja Irenulja, potem otroka že od vsega začetka navajajte na njegovo posteljico. Boste pač ponoči vstajale in dojile in potem otroka polagale nazaj v njegovo posteljico. Res je, da je to malenkost težje kot otroka vzeti k sebi in med dojenjem spati naprej, vendar pa se obrestuje čez čas. Otrok se ne navadi vsakič, ko se zbudi (tudi če ni lačen) potolažiti z dojko. Navadi se v obdobju rahlega spanca, ko se napol zbudi (kar se ponoči lahko večkrat zgodi) zaspati nazaj sam, ne pa se zdramiti in zahtevati dojko. To je namreč zgolj navada, ki se s starostjo otroka lahko vedno bolj utrjuje. In potem bo verjetno res potrebno to, kar ste že od začetka hotele preprečiti – poslušati neutolažljiv otrokov jok.
Najprej naj ti povem da te razumem in vem o čem govoriš saj se je meni dogajalo isto in zdaj se mi dogaja v drugo- le da je moj dojenček še res majhen in to nočno zbujanje pač še jemljem kot nekaj bolj ali manj naravnega. Ampak. če imaš otroka starega dve leti bi lahko začela ukinjati nočno dojenje, saj dveletnik že razume nekatere stvari če mu jih natančno in odločno poveš- jaz sem svoji hčerki tako dopovedala., da ponoči ni dudanja in da duda tudi takrat spi- še vedno pa sem jo podojila pred spanjem in zjutraj – res pa je da je potem zelo nestrpno čakala jutro_ “Mami zdaj je že dan, pa lahko dudam…”Tako sva potem postopno ukinjali jutranje dojenje, večerno pa je ostalo še nekaj kar nekaj časa saj me je tako milo prosila in zakaj ji ne bi dala če imam? Ja, dojila sem skoraj do njenega tretjega leta in reči moram da mi ni žal pa tudi ona danes ni ljubosumna ko dojim dojenčka še sama mi reče- mami ko ga boš nadojila bova pa to in to… Skratka baje da se še spominja kako sladek je mlekec in meni res nikoli ni žal da sem dojila dokler sem. Res pa je da se mora vsaka mama odločiti sama in poslušaj sebe- jaz bi nočno dojenje vsekakor ukinila sploh zaradi izčrpanosti in slabe volje. Pa srečno!
Ne morem ti pomagat, mogoče le tolažba da nisi edina.
Pri nas pa je situacija taka:
sine 25 mesecev, ponoči se dojimo 2-3 krat, jaz pa zjutraj v službo.
Ko pridem iz službe najprej ziza, skuham- ziza, pospravim- ziza, ……
Kriza!
Vem, da sem kriva sama. Enostavno se ne morem odločit, da bi potegnila črto in prekinila. Če pa je tako zadovoljen, ko jo ima v ustih.
Še vedno upam, da se bo sam odstavil. Vedno bolj pa se mi zdi, da iz te moke ne bo kruha.
Čestitke, da si zdržala dve leti, kar 7X na noč, pa čeprav si “samo gospodinja”.
Kot je napisala Dana, treba je začeti razmišljati prej in ne takrat, ko ti že začne lasten otrok iti na živce.
In da ne bom samo brez veze pametovala, ti dajem še nasvet, ki edini pomaga. Potrebovala boš sodelovanje moža in skupaj bosta morala biti bolj vztrajna od svojega sinka. Joku se bo po tolikem času nemogoče izogniti, to je dejstvo in če bosta popustila, bosta vso agonijo le še podaljšala.
Sliši se kruto, ampak meni ni bilo potrebno biti tako kruta, ker od nekdaj razmišljam tako, da je noč za spanje in ne za cartanje.
Naj povem še eno moško mnenje. Z ženo imava štiri otroke in pri vseh štirih sem jaz pomagal, da sva jih odvadila nočnega dojenja nekje pri 7 mesecih starosti. Najmlajši se je zbujal že štirikrat na noč in podnevi vedno manj jedel, ponoči pa vedno več, pa sva rekla z ženo (jaz sem bil bolj odločen), da je treba zadevo ustaviti. Kakšne tri dni sem se zbujal samo jaz, žene nisem niti pustil zraven in sem otroka tolažil. Res je bilo nekaj joka, vendar nič hudo tragičnega. Po treh dneh smo vsi spali.
Povej svojemu možu, da je velik egoist in da je otrok tudi njegov, pa čeprav ti samo gopodinjiš. No, moram priznati, da sem se jaz lotil projekta prenehanje nočnega dojenja mogoče tudi delno iz sebičnih nagibov. Želel sem spočito in zadovoljno ženo, ki bo poskrbela tudi zame, ne le za otroke.:)))
Za Dano in druge skeptike…
Skopiran post od Karmen M.:
Draga Monica,
vesela sem, da vam je lepo dojiti osemnajstmesečnika. In verjamem, da se včasih počutite kot bife na dveh nogah 🙂 ali mama-duda, s tem se srečujemo mnoge mamice, tudi že pri mlajših dojenčkih, kaj šele pri starejših.
Zanima vas, kako je s psihičnim razvojem dolgo dojenega otroka in kako je z mlekom v tem času.
Vsekakor odstavitev otroka od prsi ni dogodek, ki se zgodi čez noč (vsaj naj ne bi bil!), temveč je to proces, ki traja lahko od nekaj tednov, mesecev ali celo let. Odstavljanje se dejanjsko začne že z uvajanjem prve goste hrane, kar naj bi bilo približno okrog 6. meseca starosti, saj se zaradi obrokov goste hrane postopoma začne zmanjševati število in dolžina podojev. Vendar pa to ne pomeni, da je to že čas, da prenehamo dojiti.
Drugi razlog, zaradi katerega ni smiselno prehitro stopnjevati odstavljanja je dejstvo, da dojenje ni zgolj prehranjevanje, temveč ima tudi pomembno imunološko (zaščitno) funkcijo, ki s starostjo otroka ne izgublja na vrednosti – dokler je otrok dojen, ga protitelesa v materinem mleku ščitijo pred okužbami in/ali omilijo potek morebitnih bolezni.
In tretji razlog je dejstvo, da dojenje predstavlja otroku tudi zadovoljevanje njegovih čustvenih potreb (po ljubezni, telesnem stiku, varnosti, sprejetosti, ugodju,…). Ja, saj že veste, dojenje ni samo hranjenje.
Dolgo dojenje (2 – 4 leta) je nekaj povsem normalnega v večini svetovnih kultur že od samega začetka človeštva dalje (ponekod je še danes povprečje trajanja dojenja 4 leta). Šele v zadnjih 100 letih je postalo dolgo dojenje v t.i. razvitem svetu nesprejemljivo. Razlog je v spremenjenem načinu življenja. Toda otrokove potrebe se skozi stoletja niso toliko spremenile, spremenil se je naš odnos do materinstva. Znanstvene raziskave so pokazale, da se dolgo dojeni otroci (preko 2 let ali več) počutijo bolj varne in imajo manjše težave z odnosi do drugih ljudi, so bolj tolerantni, samozavestni in neodvisni. Proces dojenja naj se zaključi takrat, ko to obema (materi in otroku) ustreza. Otrok prej ali slej preraste potrebo po dojenju in se sam odstavi. Lahko pa glede na svoje želje in potrebe da pobudo za odstavitev tudi mati, vendar naj poteka odstavitev postopoma in z ljubeznijo, da jo otrok lažje sprejme.
Včasih ljudi podaljšano dojenje skrbi, ker menijo, da negativno vpliva na materino zdravje in otrokovo psiho. Zaradi nerazumevanja okolice, se matere velikokrat sprašujejo: Ali je podaljšano dojenje za otroka škodljivo? Ali je z mano res kaj narobe, da rada dojim starejšega otroka? Ali moj otrok res ne bo samostojen (še posebej če je deček), če ga ne bom dovolj zgodaj odstavila? Jasen odgovor na vsa tri vprašanja je NE. Tisočletja so matere dojile otroke krepko čez eno leto starosti in marsikje po svetu je še vedno tako. Otrokove želje in potrebe tekom stoletij se niso spremenile, spremenila se je le naša družba in naši pogledi na dojenje in vlogo dojk. Dojke so postale seksualni simbol, je njihova prava, osnovna funkcija (dojenje) kar potisnjena v ozadje. Z odtujitvijo ljudi od narave in drug drugega je postala sprejemljiva navezanost dojenčkov in otrok na nadomestne predmete, kot so odejice, medvedki, punčke, stekleničke in dude, medtem ko navezanost na mater ali materine prsi vzbuja v ljudeh pomisleke ali celo odpor. Materino mleko s časom ne izgubi kakovosti, še vedno je bogato s prehrambenimi snovmi, vitamini in minerali in še vedno je najbolj zdrava, idealna in najboljša hrana (z dopolnilno drugo hrano), ki se je ne more nadomestiti z ničemer drugim. Na področju čustvenega razvoja je dojenje prav tako izrednega pomena tudi za večjega otroka, saj mu dojenje nudi bližino in je njegova varnostna mreža, kadar življenje postane pretežko. Ob velikih razvojnih prelomnicah matere opažajo, da se otroci pogosteje vračajo k prsim. Mnogokrat ljudje namigujejo, da podaljšano dojenje lahko škodi po psihološki plati. Še posebej je to poudarjano, če je otrok deček. Raziskave so pokazale in potrdile, da podaljšano dojenje nima prav nobenega vpliva na otrokovo sprejemanje seksualnosti. Nobenih povezav ni bilo opaziti, saj bi drugače bilo človeštvo v velikih škripcih, saj so vsa stara ljudstva tako dečke kot deklice dojila globoko v otroštvo.
Ne moreš verjet, kako koristno je lahko za otroka in mamico vstajanje 7X na noč!!!! Veš kaj manja 33, je pa mal razlika ali ti dojiš dve let mogoče 2X ali 3X na dan, al pa 15X in od tega kar 7X ponoči. pa saj ne morem verjeti, kakšen odgovor si dala mamici, ki je od nočnega dojenja že čisto preč!
Še vedno ostajam skeptik, kajti dojenje 2 letnika 7X na noč zame pač ni nekaj normalnega oz. celo koristnega!
Hehehe, in še enkrat hehehehe. Oprosti, ampak zadeva je rahlo smešna.
Pravzaprav ne vem, zakaj bi mene (in ostale skeptike) rada prepričala v pravilnost dogega dojenja. Jaz sem namreč s svojim dojenjem opravila. Kolikor sem dojila v življenju, sem, nihče pa me ne more prepričati, da je dojenje tri leta starega otroka kaj drugega kot zgolj navada in crkljanje na dojki, ki je postala nek nadomestek za dudo ali kozarček (ali medvedka). Po moje je za otroka, ki teka okrog, ima vse zobe v ustih, bere prve knjigice in igra računalniške igrice, dojenje zadeva, ki bi jo moral že zdavnaj prerasti. Ampak to je moje mnenje in ga mamicam, ki z veseljem in užitkom dojijo tri leta (ali pa štiri zaradi mene), ne vsiljujem.
Tvoje mnenje pa je pač tvoje in take in podobne poste raje kopiraj kot odgovor mamicam, ki bi rade doljile dlje časa, pa ne vedo, ali je to za otroka koristno ali ne. Jaz bom takrat mogoče podala svoje mnenje (ali pa tudi ne), ki se bo od tvojega najbrž razlikovalo. Je pa ta post, ki si ga tukaj kopirala, popolnoma neprimeren kot odgovor izčrpani in izmozgani mamici, ki dveletnika ŽELI KONČNO ODVADITI NOČNEGA DOJENJA .
Svetovala bi ti, da najprej dojameš, kaj pravzaprav nekdo s svojim postom sporoča in česa si želi, potem pa svetuj.
P.S. Jaz pa še naprej ostajam močno skeptična na tem področju.:) (Mogoče si pa prepričala kakšnega drugega skeptika, kdo ve.)
Glede dojenja dveletnika 7x na noč je moje mnenje takole:
Očitno še nisi na oncu s svojimi močmi. Če bi bila, bi se odločila v petih minutah, v treh nočeh bi otrok spal brez mame-dude.
Tako je bilo pri nas. Do leta in pol je hčerka “visela” na mamici non-stop. Ko je mamici “odneslo pokrovko” je rekla STOP! in smo v momentu (v ca. treh dneh) nehali.
Vzemi igračke s sabo v posteljo, govori pravljice, poslišajte muziko…. Glavno je, da se odločiš in da to otroku tudi poveš, pa najsi bodo dojke utrujene, bolne, počivajo…. karkoli že.
Rez mora biti popoln. Brez zdaj ne bi, potem pa spet bi itd. S tem otroka le zbegaš. Ne smeš pa delati nekega velikega cirkusa okrog tega. Enostavno se odločiš in pika.
Če ti ne moreš spati, ne vem zakaj bi moral mož? Če si res uvidevna začni v petek zvečer, čeprav mi nismo. Pripravi se na to, da bo prvi večer zelo pestro. Zaspali boste precej pozneje, vendar vedi da zaspali boste sigurno ko boste dovolj utrujeni.
Tisto o koristnosti dojenja okoli drugega leta starosti pač jemlji z rezervo. Če ti hodiš na pol “crknjena” naokoli ne koristiš nikomur – tudi (predvsem!) svojemu otroku ne! Se mi zdi, da bi spočita lahko otroku več nudila glede igre, mogoče učenja prvih črk, risanja, igranja s plastelinom itd…
LP
EnOči
Ja tole pisanje pa najbrž ni več za vsaka ušesa!
Tako dolgo dojenje, kot ga navajaš nikomur več ne koristi, še najmanj materi in otroku! Tole bi bila pa dobra tema za dr. Ruglja! Če si želiš njegovega konkretnega komentarja (prepričana sem, da ne!) poskusi na njegovem forumu.
Dooooolgo dojenje je v “modi” samo še v zaostalih civilizacijah, kjer je boj za preživetje. Otrok pri šestih mesecih potrebuje izdatnejši obrok, da zdrži brez materinega mleka celo noč. Ja, od kje se pa javljaš?
Trdim, da je dojenje po šestem, še bolj pa vsak mesec kasneje, samo še crkljanje in ne več potreba. Ljubezen, trdnost, varnost, zaščito, ugodje mu lahko nudiš enako s pestovanjem, želodček pa mu čimprej, vsekakor pa po letu dni začni polniti z ustreznejšo hrano, saj ima zobe, ki morajo opravljati svojo osnovno funkcijo-grizenje.
Pa saj ne morem verjet! Upam le-da nisi zdravstvena delavka s pediatrije!