mislim,da bi vsaka babica rada razvajala vnuke.zakaj?ko imaš svoje otroke enostavno nimaš časa.služba,dom,mogoče gradnja hiše,obremenjenost…ne vem.ko si enkrat upokojen imaš čas…vnukom se lahko posvetiš,drugače kot si se svojim otrokom.tudi občutki,pravijo da so drugačni.mislim,da tista urica ali dve na teden s svojo babico oz.dedkom,ne škoduje nobenemu otroku.otroci hitro spoznajo kakšna so pravila pri starših in kaj oz.koliko več mu je dovoljeno pri babici in dedku.kar se tiče tašč in snah mislim,da je to iskanje izgovorov-kakšen je kdo,da gre za bitko snah in tašč,da nobena ne da drugi priložnosti in da vsak izgovor pride prav..tukaj se ne gre za njih ampak za vnuke.kakšen je bil kdo do svojih otrok-roko na srce-vsak greši.tudi te vnukinje,vnuki,sinovi in hčere lahko enkrat očitajo svojim staršem,njihovo vzgojo ali pa celo to,da niso imeli priložnosti spoznati svojih starih staršev.vse snahe in zeti tudi mi ,če bomo imeli srečo,bomo enkrat dedki in babice.saj vemo kako pregovor pravi kar seješ to tudi žanješ..

no končno en pošten odgovor. Do vnukov na način kot bi sami radi (v bistvu bi radi nadomestili zamujeno starševstvo) ne pridejo tisti stari starši, ki so bili slabi starši. Svoje otroke so prepustili svojim staršem (imeli so jih mladi enega za drugim, da jih niso motili), zidali preveliko hišo s katero sedaj hočejo zasužnjiti svoje otroke, nikoli bili na bolniški zaradi otrok itd. Ti otroci so odraščali brez staršev, zato sedaj nočejo ponavljati istih napak in se raje sami posvečajo svojim otrokom, kot da bi jih prepustili svojim staršem, kar dedki in babice v resnici pričakujejo. Torej dedki in babice, kar ste posejali, to sedaj žanjete. Pa ne otrokom očitat, da ste jim podarili bajturine. Zidali ste jih zato, da bi otrokom odvzeli možnost, da gredo na svoje, da ne morejo stran od vas. Kar spomnite se, za kaj vse ste jih zaradi teh zidov prikrajšali. Nihče vam ne drži pištole na glavi, da jim morate kaj dati, tudi prodate lahko svoje premoženje in si malo ogledate svet.

Imate prav. Kar seješ to žanješ.
Zakaj bi pa starši vedno morali biti strelovod za neuspehe svojih otrok. Iz otrok je nastalo tisto kar je nastalo. Sedaj so odrasli in gredo po svoji poti, ki je mnogokrat zelo drugačna kot je bila pri starših. Popolnoma normalno. Čas je drugačen, razmere so drugačne. Starim staršem se zdi normalno, da ohranjajo čustvene stike s svojimi vnuki in otroci, v današnjem asocialnem svetu pa to morda ni več normalno. Namesto, da bi se pogovarjali in vzdrževali normalne socialne stike s svojimi sorodniki, se raje pogovarjamo z računalnikom z nekimi iracionalnimi osebami, ki jih ne poznamo, zato jim lahko napišemo vse kar nam pride na pamet. Bojim se, da se spreminjamo v robote brez čustev. In kakšna bo prihodna generacija? Bodo imeli čipe že v glavi? Kar seješ to žanješ.

dejte no s temi čipi. kaj pa so imeli starši v glavi, ko niso imeli časa za otroke – čipe ali kelo in lopato?
meni se ne zdi normalno, da so z delavskimi plačami zidali gradove in da pričakujejo, da bodo njihovi otroci obsojeni na te njihove nefunkcionalne gradove.
Še v Afriki mlada družina iz blata in slame zgradi svojo kočo, pri nas bi pa vse obsodili svoje otroke na svojo podstreho.
Eni starši prepustijo svoje otroke starim staršem tudi danes, eni se dobro razumejo med seboj. Tam kjer imajo stari starši nerealna pričakovanja pa pride do prepirov.

Kar seješ, to žanješ –ni tako. Vzgajaš otroke, jih spoštuješ , vse jim nudiš (če kaj ne moreš, pač ne moreš). a vračajo ti s tistim (daj mi kaj pisat, pa bo vse v redu). Imam sina, ki komaj čaka, kaj bo dobil pisano, tudi njegova. Evo, dala sem jim pisat, pa vseeno nisem nič vrerdna.
Še hvaležni niso, jaz pa v podnajemu plačujem kot nora(z nizkim dohodkom) Nisem ga tako vzgojila (kot pišejo nekateri), ampak njegova je navajena “živet na veliki nogi”. –
Kakor si je postlal, tako bo spal. Jaz pač živim, kakor morem!¨Zaenkrat mi nič ne fali – razen denarja – za položnice!

Sicer škoda časa zate, ker imaš nekaj v glavi in nočeš videti čisto nič drugega, razen svojih kapric.
Tvoj sin si je izbral, kar mu je pač pasalo – misliš, da njemu ne paše živeti na veliki nogi? Vzgojila si ga pa ti, ker si mu vse nudila, odnašala rit in mu na koncu celo prepisala stanovanje ali pol hiše al kaj že?
Pričakovala si večno hvaležnost in vdanost, ampak ljubezni se ne da kupiti, razen v kurbenhausu. Radi te najbrž ne bi imeli, bi te pa vsaj spoštovali, če jim svojega deleža ne bi prepisala. Kako si jim sploh dala vedeti, da lahko kaj takega zahtevajo od tebe?

še moje mnenje!

Sama nimam te sreče, da bi imela otroka, če pa bi ga imela ga definitivno ne bi želela prikrajšati za ljubezen babic in dedkov. Sama imam zelo lepe spomine na čase, ki sem jih preživela s starimi starši. Mama mi nikoli ni omejevala stikov čeprav se s taščo ni razumela.
Tudi sama poznam takšne mame, ki ne dajo otrok. Mislim, da je bolj krivo to, da enostavno ne želijo da bi otroci bili navezani še na koga drugega. Takšne otroke te ženske navadno tudi vzgajajo v zelo nesamostojna bitja, ker jih preveč navežejo nase in delajo vsa opravila namesto njih. Recimo fant v 5. razredu OŠ si ne namaže paštete na kruh, ker je to zanj prenevarno. Nasploh je sistem vzgoje v teh časih malo čuden. Vsak otrok ima svoj trampolin, svoj tobogan, svoj bazen, poleg pa stoji mama kot en policaj, da si ja ne bo kaj naredil, namesto, da bi se otroci igrali med seboj, se učili eden od drugega in se socializirali, tudi skregat se morajo znat in rešit problem sami brez mam. Tako pa imaš otroke stare 7 let, ki se pogovarjajo kot odrasli, starši so tako ponosni na njih, da poka, ne znajo si pa niti vezalk zavezat. Kako bodo ti otroci živeli samostojno in skrbeli zase brez mame? Največji problem v tem pa je, da so to ženske, ki so nesamozavestne, imeti morajo kontrolo in na tak način manipulirajo z otroki, da o možih sploh ne govorim.
Da ne bo pomote, zavedam se, da obstajajo tudi taki primeri v katerih se otrok enostavno ne more zaupati starim staršem. Ampak v primerih, ki jih sama poznam so problem egoti žensk.
Žal mi je, ker te ženske mislijo da so popolne matere v resnici pa svojim otrokom zelo škodijo, saj tak otrok ne postaja samostojen pač pa egocentričen, egoističen individualist, ki joče in skače v zrak, ko kaj ni po njegovem. Ko ti otroci odrastejo so zelo težavni za družbo in nesrečni v sebi. Takšne mame bi samo vprašala KOMU KORISTIJO S TAKŠNIM NAČINOM VZGOJE?

Tudi jaz bi rada slišala, zakaj so snahe in tašče tako posesivne in hudobne do tamladih, ki se najdejo in si ustvarijo svoje življenje, zakaj jim ne privoščijo, da bi živeli srečno in zase???

no moja tašča ni videla svojega vnuka pol leta. in to zato ker otroka ne sprejema takšnega kakšrn je. in potem še očitki da je otrok slabo vzgojen, da kaj delam vse narobe. da če bi bil pr njih bi bilo drugače. no naj povem da je otrok lepo vzgojen, ni nasilen ali nesramen, rad ima ljudi ki ga ne gledajo samo kaj ne zna ampak tudi tisto kar zna. da ga znajo pohvalit aja naj povem da ima 2 leti… imela ga je dvakrat v varstvu po eno uro pa sem vsakič šla domov objokana, prestop je naredila ko je prišla k nam domov z pridigami kako je treba otroka peljat nekam ker je umsko zaostal. pol mi je pa dvignla pritisk in kr je nism vn zabrisala iz hiše. moj se strinja z mano da na prvem mestu sva midva potem starši, tako moji kot njegovi. in če on nebo držal z nama nimamo skupaj nažalost nobene prihodnosti.

Jaz bi bila vesela, če bi se moja tašča brigala za svojeg vnuka. Pa se ne. Ker ima preprosto preveč težav sama s sabo – odvisna je od alkohola, mora biti vse po njeno, ne razume osnovnih zapovedi, otroku ne daje hrane, ko pride na obisk, za otroka ne skrbi, mu nič ne kupi, ne pokliče, da bi voščila za rd za vnuka,

skratka – ali je po njeno ali nimaš kaj iskat tam. Meni je žal za svojega otroka – pogosto, kadar smo šli po opravkih mimo hiše od babice in dedka, je jokal, da želi tja. Ampak nismo mogli it – ker nimo povabljeni, ker otrok nima hrane tam, ker ne smemo prit tja.

In tako, da sva z možem zaščitila otroka, sva se povsem umaknila od teh ljudi. Kar boli. boli, ko se nekdo obnmaša do otroka, pa najsi je moj ali kateri koli drug, na tak brezsrčen, egoističen, sebičen in neodgovoren način.

Ampak tako je in življenej gre naprej. Imajo še eno, starejšo, vnukinjo in moj otrok ima tudi teto. In tam gre vse. In tako je. Jokat se nima smisla, greš pač naprej.

Zanimiva se mi zdi izjava. PA NIČ MU NE KUPI???? Ja že enoletnega otroka je treba navaditi, da je pomemben tisti, ki mu kaj kupi.

Jaz imam pa zlato taščo. Mali gre vsako jutro rečt adijo preden gre v vrtec, vsak večer gre dol za 15 minut se pocrkljat, ne tlači mu sladkarij pred kosilom, kadar ima mulči kazen da ne sme sladkarij ali risank se tega drži… Očitno imam res srečo.

Po vsem, kar sem spoznala, sem prepričana, da bo moj prvi korak, ki ga bom naredila ta, da se bom znebila vse svoje lastnine. Morda še obstajajo živa bitja, ki jim bo to za kar sem delala koristilo, vem pa sigurno, da to niso moji otroci. Vnuki so do svojih starih staršev takšni, kot jih bodo to naučili njihovi starši. Torej jih nimam. Morda je to čas streznitve in sprostitve.

Imam taščo,ki daje lažen videz prijazne tašče.Že na začetku moje partnerske zveze z njenim sinom se je postopoma začela prava drama,ki jo je vodila ona od vzadaj,drugi so se izpostavljali.Ko njega ni bilo v bližini so me napadali za malenkosti,celo obtožili,da sem naredila nekaj kar nisem in njemu čez mene govorili grdo,da ga izkoriščam.Sčasoma je njihovo sovraštvo do mene preraslo čez mejo okusnega in tako se niso mogli več zadrževat ter začeli podžigat še sorodnike.Tako so se trudili na vse načine,da bi ga pustila pa nisem.Haha
Ne živimo skupaj,imava svojo hišo v bližini cca.200m stran.Njegova mama je živa opica,navzven do mene se obnaša prijazno(kot igralka brez talenta),vsi ostali njena mama,mož in otroci pa kažejo očitne znake alergije name.Ko sem rodila se je navidezno spremenila,zdaj pa se tisti,ki so bili pod njenim diktatorstvom ne vejo kako bi se obnašali z mano,ker jih je podučila,da morajo biti pred mano prijazni dokler ne obrnem hrbta.Njen odnos se kaže tudi do drugih,ko se vrata zaprejo in je gost odšel je prizadet,oh samo da je šel,zoprn.
Pod svojim okriljem nadzira svoje starše,moža in otroke,ki so že prekoračili kristusova leta do te mere kaj bojo jedli in koliko,kaj bo kdo delal.Njeni odrasli hčeri diktira kdaj naj ima otroka,njene trenutne otroke si lasti do te mere,da spijo pri njej v postelji med njo-taščo in njenim možem.Njej se to zdi normalno.Tašča hodi na govorilne od vnukov.
Svojega otroka rada v času svojih obveznosti pustim ljudem vrednim zaupanja.Ona to ni in nikoli ne bo.To ne pomeni,da ji ne bi pustila videt vnuka temveč,da ji ne bom dovolila,da bo z mojimi otroci upravljala kot s svojimi roboti,da bodo njeni sužnji.Otrok je že bil pri njej v varstvu in kaj se je v tistem času naučil.Učili so ga besede,ki so provokacija nam(žalitve)ali pa da je ati čez les.Ko smo otroka pripeljali bodisi v varstvo ali na obisk je hotela od otroka nepretrgoma,da sedi na njej ter se neprestano stiska in ljubčka z njo.Otroka prosi,da spi pri njej.Jasno sem ji povedala kje so meje.
Naj povem,da vem da obstajajo stari starši,ki znajo paziti na otroke z mero spoštovanja otroka in njihovih staršev takrat ko so meje presežene poti nazaj več ni.Tašča,ki bo zame večna opica(nadzornik ),ki pa mene nikakor ne bo imela za sužnjo in ji ne bom dovolila,da bo z mojim otrokom počela kar počne s svojimi in tujimi.Tašča je svoje otroke bolestno navezala na sebe in ni dneva,da moža ne pokliče tudi,če je tisti dan že bil pri svojih starših.Otroke njene ločene hčere(po njeni zaslugi)jih oče zelo malo vidi(če 1 krat mesečno).Tašča si je uredila življenje,tako da njej ne bo dolgčas za potrebe ostalih jo ne briga.
Taščam bi pa omenila le to,da spoštujejo mater in očeta otrok in otroke do te mere,da si otroke ne prisvajajo v lastno izrabo.

Odtegovanje?Jaz moji dovolim da pride vsak drug dan ,pa še ni dovolj…Rada bi mi kar odvzela moje 3 otroke in bila več z njimi kot jaz…Pred tem je vsak dan zvonila na vratih,pa sploh nismo bili dogovorjeni.Pa če sem imela obiske isto je kar prišla…Tako da mi je jasno dala vedet, da me ne spoštuje.Pa ko pride ,bi bila rada sama z njimi,jaz naj se pa v zemljo vdrem…Tako drage tašče,kdo potem koga odteguje?????Vi ste svoje že vzgojile,zdaj pa smo na vrsti mi!!!!

Vaša tašča je res nekaj posebnega. In prav je, da postavite meje.
Tudi sama sem tašča, moja zgodba pa je povsem drugačna.
Po moževi smrti sem sinu z družino prepustila svoje stanovanje v zgornji etaži visokopritlične hiše
in si uredila stanovanje v pritličju. Ženska, ki je prišla v našo hišo pred devetimi leti, kot snaha je imela za sabo že zvezo v kateri ima sina, ki je sedaj star že 18 let in je ostal pri svojem očetu.
Zvedela sem, da je tudi v prvi zvezi ni dovolila , da bi imel sin in vnuk stike s svojo mamo.
Mislim, da ima hude probleme s seboj, ki izhajajo iz njenega otroštva, ker je njena mama pustila njo in še tri
otroke, da so odraščali v rejništvu. In ne mara nobenih stihov s svojo mamo. Ne vmešavam se v njihovo življenje, vendar pa me moti, ker po cel teden ne dovoli vnukom, da pridejo na obisk. Stari so 8, 5, in 3 leta.
in če je le mogoče pridejo in so potem kregani, ker mami ne dovoli.
Poslušam pa veliko kričanje nad otroki, kadar je sama z otroki. Otroke ponižuje, da so butasti in podobno.
Ženska ima zelo slabo samopodobo , nobenega spoštovanja do otrok, nobene srčnosti. Zasvojena je s pospravljanjem in španskimi nadaljevankami, vendar me boli, ker s svojo hudobijo zastruplja vse okrog sebe,
Nekaj časa nazaj je začela nagovarjati sina, da bi od mene pridobil lastništvo za zgornjo etažo, kjer stanujejo,
Vendar glede na odnose, ki so jih pokazali tega ne želim in razmišljam, da bi prodala hišo in si kupila stanovanje. Kljub temu, da sem popolnoma neodvisna od njih, vedno najdejo kakšen vzrok, da bi se prepirali.

ok ona ne dovoli, kje pa je tvoj sinek? V kaj si ga vzgojila?

Tašča je zastonj vrtec in je ja super, če ji postaviš vnuke pred hišo, ti pa greš na pot, se voziš v avionu in veš, da bo vse v redu. Da je nekdo, ki ima rad otroke in bo z njimi, ko je mama na službeni poti v New yorku ali v Londonu.

Ti odrasli, za katere se sprašuješ kaj se je z njimi zgodilo, so direkten odraz svoje vzgoje in okolja v katerem so odrasli. Tako da lahko starši sami sebe začnete spraševat, kje ste izgubili kompas.