Odstranitev ščitnice-DA ali NE???
Stara sem 22 let in pred kratkim so mi ugotovili, da imam v ščitnici solitarni gomolj oz. nodus (istmično izo do hipoehogen) v velikosti 1,6 cm. Citološka punkcija gomolja je značilna za folikularno neoplazmo. Ščitnični hormoni 1,449, Tg 31, protitelesa negativna. Zdravnik pravi, da je glede na citološki izvid potrebna histološka verifikacija z operacijo ščitnice in glede na lego gomolja bi napravili lobektomijo ali totalno tireoidektomijo.
Torej kot so mi razlozili naj bi mi odstranili del ščitnice ali celotno ščitnico in bi potem morala celo življenje jesti hormonske tablete. Prebrala sem že, da glede na trenutno diagnozo naj ne bi bilo mogoče določiti ali je ta nodus maligen ali benigen. Naj povem še, da so mi do sedaj opravili punkcijo le enkrat. Drugače me ta gomolj na otip malo boli, čutim tudi nelagodje pri požiranju.
Zanima me, ali je s ponovno punkcijo možno bolj natačno določiti diagnozo? Kakšna verjetnost je, da imam raka (če DA, kakšne vrste)? Ali je odstranitev tega gomolja in s tem posledično verjetno celotne ščitnice nujno potrebna ali je mogoča še kakšna druga oblika zdravljenja (glede na to, da naj bi ščitnici dobro delovala)? Prebrala sem tudi, da odstranitev ščitnice mnogokrat močno zmanjša kvaliteto življenja (glede na pričevanja na tem forumu)? Moram namreč povedati, da me je operacije strah in da se tudi doma, predvsem oče ne strinja z operacijo. Ne vem, kaj naj storim?
Prosim za čim več informacij! Hvala!!!
Nimam podobnih težav, zato ti o tem ne morem govoriti. Pridi na našo stran
http://www.metuljcica.si/ in morda ti tam naša dekleta povedo več.
Vem le to, da bolečina v grlu je pogosta spremljevlaka pri nas, ni pa prisotnega raka. Tudi pri meni je tako. Zaupaj v stroko, saj bi ti povedali resnico, pa tudi vodijo te zelo individualno. Torej če so ti priporočili opracijo, bi jo jaz sprejela.
Predvsem pa veliko sprašuj, ker boš s tem zmanjšala strah in lažje živela.
Lp
Spoštovani!
Pri “folikularni neoplazmi” tankoigelna biopsija ne more razločevati ali gre za benigno lezijo (adenom), ali maligno (karcinom). Potrebna je histološka opredelitev, ki poleg sprememb na celicah upošteva dodatne spremembe (uraščanje žilja itd). V vašem primeru vsekakor priporočam opraviti kirurško odstranitev ščitnice, najbolje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Navadno odstranijo polovico ščitnice v kateri leži gomolj, med samo operacijo histološko analizo t.i.”zmrzli rez” in kadar je sum na karcinom odstranijo še preostanek ščitnice. Življenje brez ščitnice je, ob ustreznem nadomeščanju ščitničnih hormonov, praktično povsem normalno.
Lp
Pozdravljeni dr. Pirnat!
Imam še par vprašanj. Ali je mogoče, da bi šlo v mojem primeru samo za prehoden pojav tega gomolja?
Kakšna je verjetnost, da gre v mojem primeru pri 22 letih za maligno obliko? Ali je možno, da benigna oblika preide v maligno obliko, če se gomolja ne odstrani?
Ali mogoče poznate kakšen primer zdravljenja le tega z alternativnimi metodami zdravljenja (če da, s katerimi in kakšen je bil rezultat)?
Najlepša hvala za vaše odgovore! Lep vikend vam želim!
LP
Spoštovani!
Gomolj predstavlja klon celic, ki so po svoji naravi drugačne od zdravih ščitničnih celic. Lahko so benigne ali maligne. Ko se gomolj v ščitnici pojavi ne izgine spontano. V prid temu, da gre pri vas za benigno obliko folikularnega tumorja (adenom), govori vaša starost in relativno nizka raven tiroglobulina (Tg), ki je tumorski marker za folikularne tumorje. Vsekakor pa to ni dovolj, da bi lahko z gotovostjo trdili, da ne gre za maligno obliko (folikularni karcinom). Benigna oblika ne preide v maligno, ampak je tumor maligen že od samega začetka. V izogib stalnemu strahu in dvomu, zakaj gre, bi v vašem primeru vsekakor svetoval obravnavo na Onkološkem inštitutu.
Lep pozdrav!
Pozdravljeni dr. Pirnat!
Res hvala vam za vaše odgovore. Naj vam povem, da so me že obravnavali na Onkološkem inštitutu in sem že nekako dogovorjena, da naj bi šla jeseni na operacijo. Kljub temu imam mnoge pomisleke. Tudi moji starši močno nasprotujejo tej operaciji oz. jo omenjajo le kot zadnji izhod oz. zadnjo možnost. Še posebej me zanima, če je vsaj vredno poskusiti z alternativnimi oz. komplementarnimi metodami zdravljenja. Vendar pa imam občutek, da noben od zdravnikov, s katerimi sem bila v kontaktu do sedaj (tudi vi) ne želite niti slišati o čem takem in se tudi niste pripravljeni pogovarjati o tem.
Prosila bi vas, če mi lahko poveste, karkoli v zvezi s tem, želim slišati tako pozitivne kot negativne plati tudi takšnega zdravljenja. Menim, da bi bilo veliko bolje, če bi zdravniki sodelovali z zdravilci, saj bi se tako izognili morebitnim škodljivim učinkom oz. bi preprečili nasprotno delovanje enega in drugega zdravljenja.
Prosila bi vas tudi, da mi poveste, kako hitro ta gomolj lahko raste in ali je možno, da se pojavi še več gomoljev.
Hvala za vse informacije!!!
LP
Pozdravljena, gozdna vila!
Neprijetno je to obdobje dilem in strahu, vendar pa imate vi ob strani starše, ki vas očitno podpirajo in vam stojijo ob strani. Pa tudi dr. Pirnat je izjemno korekten, le glede jodiranja se v ničemer ne strinjava:) Glede na to, da imate predvideno operacijo šele septembra, imate 2 meseca časa, da poskusite kaj narediti zase. Obrnite se na kakšnega homeopata (npr. g.Živan Krevel.), lahko upoštevate nasvete glede prehrane (npr. Alois Kolar na internetu – Klub naravnega zdravljenja). Preberite si nasvete gospoda, ki na forumu Metuljčica piše pod psevdonimom zeleno zeleno. Ogromno je dobrih in dobronamernih člankov, katere lahko preštudirate v kratkem času.
Resnično veliko lahko naredite sami zase, septembra pa se lahko odločite glede na rezultate zadnje preiskave.
Vse najlepše in lep pozdrav!
Saša L.
Mene so prepričali da se gomolj ne bo zmanjšal in da dlje kot bom čakala bolj nevarna je oprecija. Sama sem zelo dolgo odlašala. Alternative bi se morala lotiti že prej ne koj je bil gomolj že tako velik. Sama sem se zdravje uničila z povsem nepravilno prehranp (recimo soli sploh nisem imela na jedilniku, sladkor sem vseskozi oboževala) nepravilnim razmišljanjem in tisoč drugih malenkosti …. Nekje sem prebrala iskrico da prvih 30 let zdravje uničujemo potem pa nadaljnih 30 iščemo možnosti za to popraviti.
Se strinjam, da bi se morali zdravilci in zdravniki povezati. Vendar zate to še ne pride v poštev.
Na Onkološkem delajo zlate duše. So stvarni, prijazni in še kaj bi se našlo. Na tebi je kako se boš odzvala. Po stari poti ne bo šlo več naprej. Spremembe bodo sedaj se bo morala naučiti živeti z njimi . Počasi . Bolezen je tudi prihajala postopoma, vendar smo se delali da ni nič.
Srečno, Maša
Spoštovani!
Vrednost Tg 31 ug/l je v mejah normale (referenčne vrednosti so od 2 do 70 ug/l). Kljub temu je merodajna citologija, ki govori za folikularno neoplazmo. Kot že rečeno, priporočam pregled v ambulanti za bolezni ščitnice na Onkološkem inštitutu in kirurško odstranitev ščitnice.
Lp
Pozdravljeni!
Imam še dve vprašanji:
– Ali obstaja kakšna povezava med solitarnim gomoljem v ščitnici (folikularna neoplazma) in pomanjkanjem kalija?
– Zdravnik, ki mi je pregledal glasilke pred operacijo (ORL) je predlagal inhibitor (zaviralec, če sem prav prevedla) protonske črpalke pred operacijo in po operaciji zaradi refluksa. Kaj to pomeni? Da bi morala jesti kakšne tablete? Za kakšen refluks gre to?
Za več info o moji bolezni prosim glejte zgoraj.
HVALA in lep pozdrav!
Spoštovani!
Folikularna neoplazma ščitnice ne vpliva na raven kalija v serumu. ORL vam je verjetno ugotovil t.i. gastroezofagealni refluks, pri katerem gre za zatekanje kisle želodčne vsebine v požiralnik in žrelo, kar povzroči vnetje sluznice. Bolezen zdravimo z inhibitorji protonske črpalke npr. Ultop, Ortanol….., ki zmanjšajo izločanje solne kisline v želodcu in s tem posredno zmanjšajo vnetje sluznice požiralnika in žrela.
Lp
Pozdravljeni, GoznaVila!
Ker je že jesen in koliko sem prebrala na forumu, bi se naj v tem času odločili za operacijo ščitnice, me prav zanima, ali ste jo že opravili.
Sama vam lahko dam le te informacije, da sem imela operacijo ščitnice pri 17 letih in sedaj nadomeščam hormon ščitnice že 11 let brez problemov. Vsake toliko časa mi pri kontroli THS ugotovijo le rahla odstopanja, čeprav pa nimam nobenih problemov ali sprememb v počutju (držim pesti, da bo tako še naprej :-)).
Kar se tiče operacije, naj povem, da se nimate česa bat. Sama sem že pri 15 letih opazila spremembe na vratu (majhno bulo). Ko sem šla na pregled, so me poslali na punkcije, ki sem jih sprva opravljala na 6 mesecev (vsakih 6M so se pač pojavile bule), na koncu pa celo vsak mesec. Iz tekočine v teh bulah niso mogli določiti točno, ali gre za raka ščitnice, zaradi pogostih punkcij in stalnih bul pa so se odločili, da bi bila najboljša odstranitev ščitnice, da vidijo za kaj sploh gre. Šele po operaciji so mi lahko povedali, da ni rakavo in da bo ob jemanju tablet vse vredu. Operacijo so mi opravili na Onkološkem v LJ, kjer so z mano ravnali kot s princesko (brez kakršnih koli vez – da ne bi kdo mislil, da lepo ravnajo samo z bolniki, ki so VIP!) in še sedaj sem jim hvaležna. Jaz mislim, da je tvoj strah pred operacijo neutemeljen, in upam, da si se v tem času že odločila za njo….
Lp!
Živjo Catra, lepo pozdravljeni tudi ostali obiskovalci foruma!
Najprej hvala za vašo zgodbo. Do sedaj sem slišala za tri primere, ki so jim v mladih letih našli gomolj in vsi so imeli raka ščitnice. Ste prvi za katero sem slišala jaz, ki ste imeli to srečo in niste imeli raka. Močno upam, da bo tudi pri meni tako.
Naj povem, da sem se pred približno 14 dnevi dokočno odločila, da grem na operacijo in sedaj čakam, da me pokličejo in da grem na operacijo, po vsej verjetnosti bo to že naslednji teden.
Dejansko sem se zelo težko odločila za operacijo, ampak po prebiranju vse možne literature na temo ščitnice in raku ščitnice in ob ponovnem pogovoru s kirurgom sem se odločila za ta poseg, ker enostavno ni neke druge boljše opcije.
Strah je še vedno zelo prisoten. Vsakič ko mislim, da sem se nekako že sprijaznila z operacijo, ugotovim, da temu ni tako. Sedaj nekako že komaj čakam, da bi bilo vse skupaj za mano in da mi bodo lahko določili končno diagnozo. Kajti najhujša je ta negotovost, ko ne vem ali je rak ali ni.
Bomo videli, kako bo. Upam, da bo okrevanje po operaciji čim hitrejše in da bo vse uredu. Saj veste, upanje umre zadnje 😉
Vsem želi lepo sončno jesen!
Zdravo, GoznaVila,
jaz držim pesti, da bo vse vredu. Verjamem, da vas je strah operacije predvsem zaradi rezultatov. Tu vam zal ne morem pomagati, ker sem jaz sla v operacijo, ne da bi tocno vedela, kaj sploh sumijo. Ocitno se jim je glede na mojo starost zdelo dovolj, da o sumih obvestijo samo moje starse, jaz pa tudi nisem po pravici povedano sprasevala kaj dosti. Da so sumili na raka, so mi povedali sele po operaciji, skupaj z novico, da je pac vse vredu.
Kot sem rekla, drzim pesti! Naj vas grejejo lepe in pozitivne misli.
Lp.
Lepo pozdravljeni dr. Pirnat in vsi, ki spremljate forum!
Imam še nekaj vprašanj, ki so povezana s ščitnico.
Sedaj je minilo en teden po operaciji, kjer so mi odstranili istmus in desni del ščitnice (diagnoza pred operacijo: folikularna neoplazma).
Sedaj jem tablete Eltroxin, doza 50ug.
Zanima me naslednje, seveda ob predpostavki, da mi sedaj povedo, da nimam raka, ker drugače vem, da me čaka še ena operacija in nato jodiranje, kar pomeni dokončna izguba ščitnice):
1) Moj kirurg mi je rekel, da moram sedaj te tablete jesti, da nadomestimo izostanek hormonov (to razumem) in da preprečimo, da bi se preostanek ščitnice razrastel iz leve strani ščitnice na desno (tega razloga pa ne razumem). Mi lahko to obrazložite. Zakaj to ne bi bilo dobro? Če bi se to recimo zgodilo, potem mi mogoče čez čas sploh ne bi bilo treba jesti hormonov, ker bi se ščitnica toliko obnovila ali pa bi lahko zmanjšala dozo. Kako je s tem?
2) Na podlagi česa se zdravnik odloči, da ti predpiše določene ščitnične hormone. Še posebej me zanima razlika med Euthyrox-om in Eltroxin-om. Ima kateri manjše stranske učinke? Kakšna je razlika v delovanju enega in drugega zdravila? Zakaj se je moj zdravnik odločil, da mi predpiše Eltroxin?
Najlepša hvala za vse odgovore!
Lep sončen začetek tedna želim vsem!
Najprej so mi odstranili levi del ščitnice. Nato je praiskava pokazala da je bila ščitnica rakava in zato so mi odstranili tudi desni del ščitnice. Potem je sledila ablacija z radiojodem. Danes sem brez ščitnice in jemljem vsak dan 3 tablete eltroxin. Po odstranitvi se mi je življenje spremenilo. Polna sem bila energije, veselja in začela sem hoditi v hribe. Torej, srečno!