Pozdravljeni, na vas se obračam, saj sem že čisto obupana. Moja pot se je začela v porodnišnici v 39. tednu, ko so mi s predorom ovojev sprožili porod, saj sem imela preveč plodovnece. Ker so pričakovali počasen porod so me s partnerjem pustili samo. Porod je šal skozi v uri in pol vendar je šlo nekaj narobe. Otrokec ni zajokal in kljub nenehnemu spraševanju zakaj, se je babica odzvala šele, ko je bil otrok moder in siv.  Bil je na respiratorju in sondi. Stanje se je kasneje izboljšalo in po mesecu in pol diha sam. Imamo pa veliko težavo s sondo, saj pravijo, da nima požiralnega refleksa zato se mi slina zatika in ne mora dihat. Moram še omenit, da je mali dal skozi 2 bolnišnični okužbi in vnetje. Naredili so magnet, uz, genetske preiskave…, vse normalno. Sedaj ga premeščajo v lj na nevrološko kliniko. Ima diagnozo nižji mišični tonus in to je to. Nihče mi nič ne pove ali razloži. Ima katera izkušnje s tem, da dojenček kljub dobrim izvidov nima požiralnega refleksa in če se to popravi? Ima katera izkušnje s pediatri nevrologi v lj? Prosim za bilo kakšne informacije saj sem že sama na koncu z živci in ne vidim izhoda. Hvala

Lepo pozdravljeni mamica,

najprej iskrene čestitke ob rojstvu otroka. naj vas pomirim, nobena stvar ni tako huda, kot je videti sprva in nihče noče vašemu detecu nič slabega, vsi so odreagirali po svojih najboljših zmožnostih in naredili kolikor in kar se je dalo glede na to, da zagotovo nihče ni pričakoval nobenih zapletov. Ko pride do njih vsak ukrepa po svojih najboljših močeh in se trudi iztisniti maksimum iz sebe in trenutne situacije. Glede na to, da vam povedo malo je verjetno zato, ker tudi sami ne vedo natanko, kako se bo zadeva odvijala naprej in kaj je prav zaprav vzrok, da je stanje tako, kot je. Nihče se ni rodil tako pameten in postal tako šola, da se mu ne bi mogel zgoditi slučaj, kjer žal ne ve vsega, pa bi rad vedel. Seveda je to težko priznati, vendar verjemite, da delajo vsi vse, kar lahko, da bi pomagali vašemu otroku, niso pa strokovnjaki, da bi se ob tem znalo spopadati še z vašo stisko. Zato se morate najprej umiriti in zaupati.

Ko pa boste umirjena, pa pojdite do izbranega pediatra za vašega otroka in mu povejte glede svojih stisk in ga prosite, da vam pomaga in svetuje. Veste, če želite, da bo otrok maksimalno napredoval, je sodelovanje in razumevanje s strokovnjaki, ki mu lahko pomagajo ključnega pomena. vsi se bodo bolj potrudili, to je v človeški naravi, v kolikor bodo dobili od vas občutek, da jim zaupate in verjamete, da bodo dali vse od sebe. V kolikor pa bodo čutili sence dvomov v vas ki črtijo njihova ravnanja in trud, pa jim bo po domače malo dol padlo, saj se bodo čutili prizadete, ker verjetno res delajo vse, kar je v njihovi moči. Nič pa ni narobe, če jih redno opominjate, da jim zaupate življenje vašega otroka in verjamete, da delajo maksimalno kar je v njihovih močeh zanj, da pa tudi prosite, da vam razkrijejo vse tudi najmanjše informacije, če lahko naredite za otroka kaj tudi vi sami, če obstaja kaj, kjer oni žal ne morejo, a se lahko mimo nacionalnih bolnišnic odprejo poti morda v tujino ali kamorkoli, kjer za vašega malčka lahko kasneje storijo več. Nikoli ampak prav nikoli si ne zapirajte vrat. to si dobro zapomnite. Vaša huda stiska in panika lahko otroku naredi veliko škode. zato ravnajte zrelo in po pameti. na prvem mestu je vaš otrok in ne vaš strah in vaše skrbi.

Razum v roke in potrpežljivost. Kot sem začela tudi končujem. Ves čas verjemite v vašega otroka, ker nastajajo vedno nove celice in ker se še vedno razvija, se marsikaj lahko zelo dobro popravi, zato je med otroci ob okrevanjih res veliko čudežev. Vzrok za nastanek problema je odstranjen, sedaj samo ljubezen, skrb, nega in veliko velijo potrpljenja in vere vanj, pa se bo vse uredilo maksimalno, kar se lahko, morda celo popolnoma. Nikoli ni tako slabo, kot morda zgleda. Ko se boste umirila in verjela vanj, boste v srcu začutila čisto druge stvari. in to vero vanj in ljubezen otrok potrebuje, pa bo okreval. Oddajajte pozitivo in zaupajte in se bo vse začelo urejati.