Spoštovani!

Lep čas razmišljam o temu, da se odpovem lastnim staršem na vseh nivojih, tudi pravno.
Nočem nič od njiju in nočem imeti nobene odgovornosti do njiju.

Imam ju rad in sem jima hvaležen za življenje, vendar mi je od decembra lani prekipelo; nespoštljivost, medtem, ko sta dobila spoštovanje in vso pomoč, ki sta jo potrebovala.. skratka, nespoštovanje do mene, lastnega sina, je prebila dno.

Nočem ju ne videti, ne slišati, zdavnaj sem ju pokopal in izbrisal iz življenja.
Želim še pravno to storiti, da nimam nič z njima in ona dva nič z menoj.
V zadnjih 6. letih sta pokazala več slabega, kot dobrega.
Očetov “Nočem te videti v bližini lastne hiše niti graditi kakršnokoli razmerje..” mi je dovolj, da končam odnos.
Matere v tej igri ni, ker pri svojih 70. še vedno igra damo, v resnici pa je samo razvajena ranjena deklica, nezmožna vložiti kakovost v odnos, pričakuje pa ogromno.

Meni pa je dost.V svojih 45. lažje in mnogo bolj mirno živim brez, da sem v stiku z njima.

Na koga se lahko obrnem za odpoved?

Zanima me, kako poteka postopek odpovedi lastnim staršem.

Nočem z njima imeti ničesar, prekiniti vse povezave, kakor tudi pravne.

Hvala!

Kristian

Spoštovani,

vaša legitimna pravica je, da se odpoveste staršem tudi pravno, če se za to odločite. V svetovanju se zadeve sicer lotimo drugače, saj je bistvo problema psihološko.

Sama nisem pravnica, kolikor mi je znano pa obstajata dve možnosti odpovedi dedovanja:

1. možnost je sprejem sporazuma med prednikom in dedičem, v času ko je prednik še živ.

2. možnost je, da se po smrti prednika dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda na sodišču do konca zapuščinske razprave.

Za več informacij glede te teme, se lahko obrnete na pravne svetovalce.

Lep pozdrav,
Nastja Dolinar

Hvala za odgovor.

Da, kot ste dejala, izziv je psihološke narave.
Za reševanje skupnega izziva sta vedno potrebna dva (v tem primeru trije).

Sprijaznil sem se, da to ni mogoče. Od datuma objave se je v meni ustvaril mir. Ni več hotenja odpovedi staršem.. pojavila se je le praznina, ki jo polnim z ljudmi, dogodki in stvarmi, kjer je smisel.
Zelo redko ju srečam v trgovini in ob temu ni nobenega občutka prisotnega.
Nazadnje, najbližje kar je bilo, ko sva se z mamo mimoišla na ulici..šele nekaj deset metrov naprej sem pogledal nazaj, od kje to žensko poznam.

Tudi ni več prisotnih misli o preteklosti, v 44.letih iskreno kar je bilo lepega je bilo zelo zelo malo.
Vse bolj se bliža trenutek, da se odselim iz Slovenije proč na Portugalsko, s katero sem poslovno vezan.
Smisel, da sem še tu, mi dajejo naloge do hčerke, potovanja in teh nekaj ljudi.
Ni me strah vse pospravit, odjavit in odit v eno od držav, kjer lahko doniram organe in prostovoljno zaključim življenje.
Je še veliko lepega, kar lahko naredim zase in za druge, ki to sprejmejo, veliko dežel in lepot, ki še čakajo bit videne, doživete.

Včasih se pojavi občutek strahu znova se odpreti, zaupati, sprejeti, ljubiti…
Vse je možno..

Hvala in lep dan še naprej!

Kristian

Pozdravljeni!

Žal mi je da imate v družini tako ozračje. Ali ste poskusili z družinsko terapijo? Starši so naša najglobja vez in so na nek način z nami tudi ko jih ni. Tudi če boste v drugi deželi, bodo z vami – v vas. Tudi ko ju ne bo več, bodo z vami – v vas. Ne vem od kje imate (obojestransko) take zamere, ki vas kakor razumem vežejo že leta. Sigurno jih nimate zastonj. Morda je dobro da za nekaj časa prekinete odnose s staršema in se šele kasneje vrnete na kratek obisk. Morda pa ste to že storili in to večkrat. Premalo vem o vaši zgodbi vendar bi vam res svetovala, da se oglasite pri kakem družinskem terapevtu, saj nimate česa zgubiti. Veliko lažje je živeti ob vedenju, da smo se lahko vsaj normalno pozdravili, tudi če se je šlo le za en sam pozdrav v trgovini. Tudi ko vaših staršev ne bo več menim da boste ob takšni misli nanju oziroma takšni izkušnji stika lažje dihali. Tudi če je šlo le za kratko snidenje.  Žal nisem ekspert in nočem vam vlivati praznega upanja. Vendar bi poskusila s terapijo zaradi vas samih.  Saj na koncu gre za nas – kako mi živimo s takšnimi in drugačnimi izkušnjami, odnosi. Vse dobro vam želim!