Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Kako živeti z rakom? Odpoved dlani

Odpoved dlani

Sem dolgoletna bolnica z rakom, večkrat obsevana v predelu vratu in zgornjega dela leve rame. Pred dvema letoma se je začelo mrtvičenje leve dlani, nekontrolirani tresljaji, jeseni 2006 tudi slabljenje moči.Najslabše je bilo z mezincem, prstancem in sredincem. Palec in kazalec sta bila še nekaj časa kar v redu. Do maja 2007 sem se počesala sama in samostojno opravljala dela v gospodinjstvu. Zdaj rabim pomoč, kar me je psihično strlo. Antidepresiv skoraj ne pomaga. Decembra 2006 sem opravila EMG. Izvid:” pri meritvah so motorične in senzorične hitrosti na zg. okončinah primerne, razen dorzalne veje levega ulnarnega živca, ki ga nismo uspeli registrirati ne desno ne levo. Letence valov F so še primerne in primerljive z enakimi na zdravi strani.
Pri igelni elekromiografiji spontanih fenomenov ne ugotavljamo v nobeni od mišic zg, okončin, potenciali motoričnih enot so reducirani, podaljšani in deloma polifazični v mišici pron. teres, prvi dorzalni inteross in abd. dig. minimi.
EF izvid ni značilen za okvaro sp. dela branhialnega pleteža levo, saj so nevrogrami senzoričnih živcev ohranjeni.
Glede na naš izvid je verjetnejša okvara spod.vrat. korenin levo (C7 C8)”

Od takrat se mi je stanje bistveno poslabšalo. Jeseni sem imela 21 fizioterapij v Šmarj.T.. Zdaj si 3 x tedensko fizioterapevtko plačujem sama. Stanje pa je vse slabše. Nikakor ne morem ohraniti ali doseči
vsaj majhno funkcijo leve roke. Niti revije ne morem držati v roki.
Onkolog pravi da to je okvara brahialnega pleteža in da bolje ne bo.

Dopovedujem si, da je važno da sem še živa. Ampak človek ne more iz svoje kože. Odvisnost od drugih pri vsakodnevih aktivostih z osebno nego in pri kuhanju, me je psihično spravilo na kolena. Rak in širjenje me ni. Vsi so občudovali moj optimizem in voljo, pomagala sem tudi drugim in jim vlivala voljo do življenja.

Onkologa sem vprašala, če je možna kakšna operacija v vratu, da bi se živci odbrazgotinili.Je rekel, da odsvetuje.

Me vi lahko kako potolažite? Hvala!

Meli, ne vem, kaj bi ti lahko napisala, da bi te pomirila. Žal nimam takšnih izkušenj… Morda bi bilo dobro priti v stik s psihologinjo na odd. psihoonkologije na OI. Si že poskusila? Imajo tudi skupine za samopomoč, ki združujejo bolnike z različnimi onko težavami.

Verjamem, da se težko sprijazniš s posledicami agresivnega zdravljenja, In da je težko spoznanje, da ti ena od rok kar na lepem ne funkcionira več. Ampak kakor koli, tudi jaz mislim, da je bolje tako in da živiš.

Želim ti veliko moči, da bi lahko čim prej in čim lažje sprejela svojo “novo levo roko” in da bi ti morda le kako uspelo zadevo popraviti.

Pozdravček!

Kristina Modic SLOVENSKO ZDRUŽENJE BOLNIKOV Z LIMFOMOM IN LEVKEMIJO, L&L http://limfom-levkemija.org/ http://nazajvzivljenje.si/ http://dajsenaseznam.si/ http://najboljsanovica.si/ FACEBOOK Skupaj na poti do zdravja: https://www.facebook.com/Skupaj-na-poti-do-zdravja-768520533244733/ [email protected]

Lepo pozdravljena!!!

Lepo bi bilo, ko bi tukaj sodeloval kakšen strokovnjak in nam znal svetovati, podat kakšno tolažilno besedo, ko to potrebujemo…. vendar so to le želje, istočasno pa bi bilo tudi zelo lepo, če bi si bolniki med saboj bolj moralno pomagali. Vendar žal temu ni tako???
Je pa res, da se nam občasno pridruži medicinc in vsaka mu čast, mogoče niti sam na ve kako nam s tem pomaga. Škoda, da je takih ljudi tako malo.

Lani sem bila tudi sama po operaciji karcinoma obsevana v predelu vratu, zato vem kaj to pomeni. Zanimivo je, da sem te stranske učinke težje prenašala, kot samo operacijo. In vem, da je zelo težko ostati pozitiven, saj te bolečine in druge nevšečnosti skoz opozarjajo na to, v kakšni situaciji si. Tudi jaz sem težko gibala z roko, bolečine so prehajale iz vratu v ramo, hrbet in roko, tako da se z roko nisem mogla niti počesat.
Meni so zelo pomagali topli obhladki, razgibavanje, počitek… V vsaki stvari sem poskušala videt lepo in vredno truda. Osredotočala sem se na stvari, ki mi veliko pomenijo in mi dajo veliko veselje (branje, sprehodi, vnučki, gojenje rož….) in vsakih toliko časa si rečem: prava borka sem, ne dam se, še hujše stvari so, kaj pa tisti, ki so 100% odvisni od drugih in ne morajo sami poskrbeti niti za osnovne funkcije.

Črpajmo moč iz takih, ki imajo še večje težave in če vzdržijo drugi, bomo tudi mi. Pozitivne misli (afirmacije), delajo čudeže. Poskusi, pri meni je to že preizkušeno in lahko zatrdim da deluje.

Oglasi se še kaj in ne obupavaj, veliko nas je, ki te razumemo!!

Srečno!

New Report

Close