Pozdravljeni,
jaz imam morda bolj teoretično vprašanje …

Zanima me, od česa je odvisna odpornost otroka – ali je v večini pogojena genetsko (s strani mame? Očeta? Mešanica obojega?), ali gre za protitelesa, ki jih plod pobere mamici v nosečnosti (ker se to baje dogaja v zadnjem trimestru, me zanima, ali so nedonošenčki potemtakem “oropani” teh protiteles)? Ali pa gre predvsem za vpliv okolja po rojstvu – zraka, hrane itd.?

Imam namreč dva otročka, stara 4 leta in 9 mesecev. Oba sta na splošno zdrava, sta v vrtcih (mali v jaslih), v primerjavi z drugimi otroki lahko rečem, da sploh ne “zbolevata”. Le občasni polni noski, krajša vročina.
Je pa med njima razlika:
– pri hčerki je bilo vedno tako, da je recimo zakuhala pozno popoldne (vročine nikoli nismo zbijali, jo dobro prenaša), ob 20h zaspala, kuhala do polnoči (preverjali vsako uro), potem pa ji je vročina padla in se je zjutraj zbudila “kot nova”. Do zdaj nikoli ni imela bronhitisa, pljučnice, gripe, angine, skratka, ničesar hujšega z dihali. Pa hodi v jasli že od 6. meseca starosti. Prvič je imela vročino (prehlad) šele pri letu in pol.
– njen bratec je precej bolj občutljiv: ko se pojavi vročina, ni tako visoka, traja pa dlje, 2-3 dni. Vmes malo pade (zjutraj); popoldne spet naraste. Za razliko od sestrice, ki je med vročino spala, je on siten, razdražljiv, moti ga poln nos, skratka, pravi učbeniški otrok. 🙂 Vročine pa nikoli nima več kot 3 dni, po treh dneh je vedno zdrav, ostane mu morda le še voden izcedek iz nosu. Vročino je prvič dobil pri sedmih mesecih. Do šestega meseca se je zdelo, da mu nič ne more do živela (sobivanje s prehlajenimi ljudmi, dve daljši potovanji, selitev itd.).

Zanima me, zakaj taka razlika med otrokoma, tj. zakaj je drugi bolj občutljiv? Sem namreč tretjič noseča in se malo bojim, da bo tretji še večji občutljivček (glede na to, da je tudi moje telo bolj izčrpano, saj sem zanosila – nepričakovano – že 6. mesecev po drugem porodu).
Ali so moje bojazni upravičene ali to nima velike veze?

Hvala za odgovor in lepe praznike!
Ursa

Draga Ursa,

genetika je res pomemben dejavnik v obrambi pred mikrobi, a je le eden od kamenčkov v mozaiku. Ostali (enako pomembni) so dejavniki povzročitelja (bakterija z istim imenom ima vrsto podtipov, le nekateri sevi so “virulentni” ali npr. izločajo strupe – toksine; tudi različni virusi z istim imenom niso vedno enako “napadalni”) in seveda imunsko stanje otroka – odraslega ob stiku z mikrobi. Če se nova okužba zgodi neposredno po preboleli virozi, je organizem bistveno bolj dojemljiv kot sicer. Če je oseba izpostavljena strupom (cigaretni dim!!!), so lokalni obrambni mehanizmi (sluznica dihal) tudi precej manj odporni. “Kamenčke v mozaiku” bi lahko tako naštevala v nedogled….

Raznolikost “mozaika” je tudi razlog, zakaj sta si dva otroka “iz istega gnezda” lahko tako različna. Pogosto pa vidimo, da je drugi otrok precej bolj “bolehen” kot prvi – verjetno tudi zato, ker starejši okužbe preboleva v mili obliki ali celo neopazno, a mlajšemu vseeno podari viruse ali bakterije. In tudi zato, ker imamo (nekateri) ob prvem otroku precej bolj “debelo” kožo za njihove težavice kot pri drugem.

Jasno dejstvo je tudi, da imajo nedonošenčki nižjo raven protiteles (predvsem iz razreda G), saj se njihov prehod preko posteljice prične šele v zadnjem tromesečju in doseže vrh po 34. tednu nosečnosti.

Glede vaše izčrpanosti pa naj vas skrbi le za vas – narava novo bitje zelo ščiti, zato mu ni hudega tudi ob zmerni izčrpanosti matere.

Srečno,