Spoštovani

Imam težave s parnerskimi odnosi in sicer z možem. Imam namreč občutek, da ga ne spoštujem dovolj. Imam občutek, da vse kar naredi, naredi narobe, da imava zelo različna mnenja o različnih stvareh. Če kaj poskušam spremeniti pravi, da hočem, da je vse po mojem. Veliko se kregava zaradi vzgoje otrok. Jaz bi rada vzgojo bolj na vzgojen način, on pa bolj na trd način. Zato tudi otroci pravijo, da je oče bolj strog.
Ko sva se vpisala na plesne vaje, je potem, ko je prišel domov moral vzeti Apaurin, ker mu ni šlo dobro od rok. Bojim se da je konec najinega zakona.
Vendar skrbijo me otroci, ki to kar neprej poslušajo. Jaz sem zaradi tega že malo v depresiji, in jemljem tudi antidepresive. Ne vem kaj naj naredim. Vsi mi pravijo naj bom bolj flegma. Toda kako, ko se mi zdi, da mož naredi skoraj vse narobe.
Pravi, da se me že boji in, da naredi kaj samo še zaradi mene, da bi mi ustregel. Jaz pa tega nočem. Rada bi, da bi sam od sebe recimo peljal otroka k zdravniku, brez, da bi mu jaz rekla. Ne vem, ali pa mogoče ni dorasel temu. Se bojim, da ni dovolj samostojen, vse mene vpraša, da ne bom slučajno huda, če se bo odločil drugače.
Pogovorila sva se že velikokrat, vendar 14 dni je v redu, potem pa zopet skušam kaj spremeniti in je že ogenj v strehi. Pravi, da se bo poskušal spremeniti, da pa ne gre tako naglo.

Kaj naj naredim? Sem namreč že pošteno obupana!

Ali mi lahko podate mogoče tel številko organizacije ki se ukvarja s partnerskimi odnosi?
In ali mislite, da se na tem področju da kaj spremeniti?

Hvala že v naprej!
Tina

Draga Tina!

Mislim, da bo v vašem primeru potrebna celostna obravnava. Kot ste se že zanimali, vam svetujem, da se obrnete na :

FRANČIŠKANSKI DRUŽINSKI INŠTITUT
PREŠERNOV TRG 4
N.C. (01) 200 67 60.

Želela pa bi nekaj dodati. Očitno ni le oguljena fraza tista izjava, ki pravi, “da je družina v krizi”. Ne samo v forumih, tudi v vsakdanjem življenju smo priča mnogim zgodbam, ko na zunaj urejeni partnerji po tem, ko so sami, maltretirajo drug drugega in si medsebojno uničujejo življenja. Ne samo njim, ampak tudi otrokom. Tina, resnično ne vem, ali obstaja kakšna bližnica, ali če sploh obstaja rešitev za mnoge ženske, ki trpijo v takšnih odnosih. Seveda podpiram vsakršni poskus, vendar kot vidim, pa naj bom oklicana za pesimista, je pot iz takšnega zakona do željenega zelo zelo težka, če ne celo nemogoča. Z veseljem bi vas poslušala ali srečala čez nekaj mesecev ali let, da poveste, kako vama je uspelo.

Seveda imajo prav prijatelji, ki vam pravijo, naj boste flegma. Vendar ne vem, če lahko greste mimo sebe. Pa še vedno tu ostanejo otroci. Kaj pa njim reči, da naj bodo flegma, ko oče cele dneve zganja hrup okoli malekosti!? Težko bi rekla, ali je on nezrel ali pa ste vi prevzeli vse vajeti v roke. Pomembno je le to, da se zavedata, da tako ne gre naprej. Vsak po malo bosta morala spremeniti vedenje in mišljenje, sicer ne bo šlo več naprej. Se pa sprašujem: kaj je smisel tega, da morajo nekateri tako trpeti?
Verjetno pravega smisla ni. Le ena izmed priložnosti, da nekaj spremenimo pri sebi. Da osebno zrastemo. Ali pa je to le bedna tolažba?
Bodite dobro.

Pozdravljeni

Kar pretreslo me je ko sem brala ta prispevek , saj sem že mislila da sem ga jaz napisala. Tudi pri nas doma je res huda kriza, z možem se ne upam več niti pogovarjati, ko se pa začnem sem tako neosebna saj se bojim da bo vse zopet narobe razumel in me zopet obdolil da delam kaj narobe.

Sedaj si išče stanovanje, vendar se bojim ostati sama in tudi otroku ne vem kaj naj povem.

V zadnji Vivi je zelo dober članek o tem – vendar ti vseeno ne da jasnih odgovorov, seveda to jih moraš najti sam – vendar se bojim da mi bo potem žal, da mogoče bi pa le šlo, če bi se potrudila. Res ne vem…

Prijateljice pa tudi nič ne rečejo samo pravijo da je to najina stvar, pa saj jaz to vem vendar samo malo namig bi mi v teh časih prav prišel.

Iskala sem tudi pomoč v celjskem koncu, vendar si jo enostavno ne moreva privoščiti saj stane ena ura posvetovalnice kar 10.000,00 tolarjev.

Al islučajno kdo ve, kje v celju ali okolici bi bilo kaj podobnega kot je v Ljubljani ( zgornji odgovor ) ?

Hvala lepa.

Lep pozdrav

Tina,
čas je za spremembe. In en korak k temu je tvoj post na ta forum. Pojdi naprej.
Če obstaja upanje, potem definitivno potrebujeta strokovno pomoč. Če sta oba za to, da se odnos uredi, potem je pot na dlani. V nasprotnem pa tudi.
Kot pravi Andreja: ne bo nujno lahko, obstaja pa možnost za uspeh!
Srečno in pogumno!

shanti

….a se ti res zdi, da mož naredi vse narobe? Kaj pa, če ti delaš narobe? Po moje si ena picajzlasta žena, ki hoče, da je vse na svojem mestu in ko hoče mož kaj po svoje narediti, ga najbrž takoj zmerjaš da je narobe….ne vem, če boš za vsako figo jemala tablete, ne boš dobro končala, v tabletah ni rešitve, rešitev moraš najti kje drugje, v pogovorih z možem, kaj pravzaprav hočeš od njega in kaj si tudo on želi od tebe. Drugače…..ti ostane še sodišče.

Draga Tina !

Vaša izpoved je podobna občutjem mnogih žensk. Tudi mojim. Večina se jih pritožuje da je vse na njih. To dobro poznam saj je tako tudi pri nas. Veliko, res ogronmo sem delala na tem – študirala, iskala nasvete pri “nevtralnih ljudeh”, ki so vredni zaupanja. Odgovor ni enostaven in lahko izvedljiv.

1. Ženske smo čisto drugačne kot moški v dojemanju in to premalo poznamo. Svetujem ti odlično knjigo Johna Greya : Moški so drugačni, ženske tudi.

2. Ljudje smo nagnjeni da stalno nekaj zahtevamo od drugih, redko pa pogledamo vase. Morebitna sporočila iz okolja, ki kažejo, da le nismo tako popolni kot se slepimo gladko preslišimo. Torej – potrebno se je ustaviti, se umiriti, si vzeti čas in sebe in svoje ravnanje kolikor se le da čustveno neobremenjeno pogledati. In prav tako moževo. Kot bi gledala na filmu. Pogosto je človek zgrožen kako otročje in nezrelo se zakonca obnašata. Prepoznati je potrebno svoje ali sozakončevo nezrelo ravnanje in reči STOP, DOVOLj. Najin 3 letni sin je včasih zavpil PREMIR. Že njemu je bilo jasno, da vpitje ne vodi nikamor.

3. Zakonci se v glavnem prepiramo ker nimamo “jasnega koncepta” – kaj hočeva v zakonu. Lep zakon ? Kako ga bova dosegla ? Kaj je pomembno ? Vidva sta še v fazi iskanja premoči- kdo bo koga prevladal. Dobro razumem kako te draži moževa nezrelost, a se to (kot si že ugotovila težko spremeni). Pri nas je ravno tako. Moški so pač moški. Ne vidijo, ne razumejo, so prepočasni in sploh ne dojamejo povezav. Tako pač pač je. zato jim je treba dati kratka in jasna navodila. Žal. Če svojemu možu naročim dve stvari , bo drugo zagotovo pozabil. Po 10 letih zakona se ne jezim več, ker je preprosto škoda energije za jezo, ki NIČ NE SPREMENI.

Kar pa se koncepta zakona in vzgoje tiče se je pa treba zmeniti kakšen je cilj. Če je cilj razpad družine sta na pravi poti. Če ta ne pride v poštev pa je treba začeti stvari reševati.

Zdrava pamet nam pove, da se mora človek najprej umiriti in nato odkrito pogovoriti in sicer brez obrambne drže. Najbolje tako kot sem že omenila, kot da govorita o nekom drugem. Drugače se vsak samo brani oz. spet nastopi bitka kdo bo koga.

V pogovoru je treba določiti listpomembnih stvari v vajinem življenju.

Pot v ločitev je zelo enostavna o se človek neha truditi.

3. Dobro je tudi vedeti za objektivno velikost lastnega problema. Jasno da je vsakemu njegov največji a kljub temu če se ga neobremenjeno primerja s težavami mnogih drugih zakoncev bo morda videti smešno majhen. in rešljiv ! Malce je treba spregledati, malce delati na lastni potrpežljivosti, malce znižati lastna pričakovanja in zahteve in dober zakon je tukaj ! se zdi mogoče.

4. Še najpomembneje. Proč z antidepresivi !!!! Raje vzemi pot pod noge pa na kak hrib ali travnik z otroci, pa se bo glava zbistrila in vse bo bolj sončno.

5. Le pogumno! Težave so sestavni del zakona. Eni jih imamo več , morda zato ker to pokažemo, drugi manj, ker v glavnem vse skrijejo. IDEALNIH ZAKONOV PA NI !

6. Pa nikar po nasvet k ločenim kolegicam- človek nehote išče potrditev za svojo odločitev. Raje zavij k zakonskemu svetovalcu, preberi par knjig p. Gostečnika ali S. Coveya, poišči tih in miren kotiček za pogovor z možem. In si napiši seznam lepih reči v vajinem zakonu. Koliko lažje bi nam bilo v življenju, če bi znali gledati na vse bolj pozitivno. Tudi težave. Midva sva po vsaki krizi (ki jih je žal veliko) bolj zrela kot posameznika in kot zakonca – torej so tudi krize nekaj pozitivnega. Vsako stvar ki človeka doleti – tudi tvoje neprenašanje moža je za nekaj dobro, je nekaka šola iz katere naj bi izšli bolj pametni. Odkar razmišljam in življenje dojemam kot serijo učnih lekcij, ki mi pomagajona poti k zrelosti – ki je sposobnost nesebične ljubezi mi je življenje tudi z možem, ki je zelo podoben tvojemu lažje. Priznam pa da moram biti jaz močna in vleči cel voz zakona in vzgoje. Kjer je pomembno pa neizprosno vztrajam pri svojem. Še nekaj – otroci imajo rajši tistega ki doma ne vpije – ponavadi smo to obupane mame.
7. In nazadnje najbolj pomembno. Ljudje si lahko pomagamo le v omejenem obsegu – sebi in drugim. ko izčrpamo vse svoje vire pa priznamo, da nam lahko pomaga le Nekdo, ki bolje ve kaj je za nas dobro kot mi. To ni noben bog (v meni) ampak pravi, razodeti, križani Bog. Resno pravim, najin zakon rešuje SKUPNA MOLITEV.

vse najboljše ti želim
Neli

JAZ IMAM TUDI PROBLEM S PARTNERSKIMI ODNOSTI- GLEJ POD ZAKONSKE TEŽAVE 40 -LETNICE.
VENDAR JE PRI NAS OSREDNJI PROBLEM TUDI MOŽEVO OBČASNO PIJANČEVANJE IN TAKRAT TUDI MALTRETIRANJE Z NJEGOVE STRANI,
ZATO SEM SE JAZ ZAENKRAT OBRNILA NA

ŽENSKA SVETOVALNICA MIKLOŠIČEVA 14 1000 LJUBLJANA.

TAM SEM ZAČELA POGOVORE, SAJ MISLIM DA SE MORAM NAJPREJ OSVOBODITI NASILJA Z NJEGOVE STRANI IN SE SPOPASTI S TEM.IN TAM SE UKVARJAJO S TEM.

POTEM BI MORALA VERJETNO KAJ NAREDITI V ZVEZI Z STEM,DA SE SPOPADEM Z NJEGOVIM ALKOHOLOM,

NAZADNJE PA S SAMA SABO. ZANIMA ME, ALI SI POSKUŠALA KAJ NA FRANČIŠKANSKEM INŠTITUTU, ZATO BI TE PROSILA KAKŠEN ODGOVOR V TEJ SMERI. ZELO BI BILA VESELA TVOJEGA ODGOVORA.

VELIKO POGUMA TUDI TEBI ŽELIM

Mogoče pa bi bilo dobro, če bi prebrala kakšno knjigo o moških. Če moške razumeš (česa so sposobni in česa ne) ti je veliko lažje. Poskušaj se osredotočiti na njegove dobre lastnosti, ki prav gotovo tudi obstajajo. Nekoč sta bila verjetno zaljubljena, vprašanje je koliko je od tega še ostalo. Vendar sem iz tvojega pisma razbrala, da te ima mož rad, saj pravi, da se bo poskušal spremeniti. Mogoče pa ga prav s svojim odnosom nenehno spravljaš v podrejen položaj in mu jemlješ mesto moškega v družini, kar sigurno ni dobro za njegovo samozavest.
Otroci pa so morda čisto zadovoljni s svojim očetom in morda jim je celo všeč, da je oče nepopustljiv in morda vseeno čutijo, da jih ima rad in jih bo ščitil. Na svoj moški način seveda.
Ker ne poznam situacije, kot jo poznaš ti sem ti tukaj natresla le nekaj misli v premislek. Mogoče pa bo pomagalo, če ti je seveda sploh še do tega, da bi se borila.

Zelo dobra, nazorna, lahka za branje je “Moški so drugačni, ženske tudi” (Grey). Glavna filozofija knjige je, da moški in ženske prihajamo iz različnih planetov. Venere in Marsa.
V vsakdanjem življenju smo priča tega in vsaka izmed nas lahko potrdi, da njen partner včasih reagira ali govori, kot da ni iz tega planeta. V resnici sta si moška in ženska narava tako različni, da je še dobro, da smo sploh v tolikšni meri sposobni medsebojnega razumevanja. Vredna je branja, saj “da misliti”.
Kaj pa, če drug od drugega samo preveč pričakujemo?

Nika je pisala:
Ne bom kaj preveč pametovala – poznam pa zakonska svetovalca (mož in žena), ki se menda zelo uspešno ukvarjata s partnerji, ki imajo takšne in podobne zadeve.
Informacije so tudi na internetu. Vso srečo.

Spoštovana Nika!
Žal sem morala vaš post nekoliko spremeniti, saj na tem forumu ne želim reklamirati strokovnjakov, ki jih ne poznam. Upam, da to razumete. Lepo pozdravljeni in hvala za vaše prispevke.

Andreja Verovšek

Draga Tina,

vedno postanem slabe volje, kadar kakšna žena do nezavesti kritizira svojega moža. To je vendar kritika, ki leti nate, saj si ga vendar ti izbrala!

Jedro problema je v tem, da ne ljubiš svojega moža in ga verjetno (oprosti, če se motim) nikoli nisi. Ker ljubezen je tisto čudoviti lepilo, ki prekrije nesoglasja, ki poveže različnosti in ki zvezi da vsebino. Če tega ni, zakon ne more funkcionirati.
Očitno te moti vse v zvezi z njim, preprosto hočeš, da bi bil drugačen. Toda on je takšen, kakršen je, spremeniti se v svoje nasprotje ne more, pa če se še tako trudi! Ker trudi se prav gotovo, a vedno znova klone pod plazom tvoje kritike. Nihče ni popoln, tudi ti ne. V vajini zvezi si problem ti, ne on, saj ga nisi sposobna sprejeti takšnega , kot je. On se te vendar boji!
Poleg tega se sprašujem, zakaj si se sploh poročila z njim, saj ne verjamem, da je bil prej kaj drugačen. Mogoče pa ti je v začetku ustrezalo, da se ti v vsem podreja in da vse vodiš ti, zdaj pa bi nenadoma hotela, da je drugačen.

Po moje je najbolj pametno, da se razideta, tudi zato, da tudi on dobi priložnost, da bi bil kdaj v življenju srečen. Ker s teboj prav gotovo ni.
Pa tudi otroci ne dobivajo dobrega zgleda, da bi si nekoč lahko ustvarili zdrave zveze. Vajin vzorec se bo prenesel naprej, torej škodiš tudi njim.

Ojla!

En preprost nasvet imam zate. Kadar te prime, da bi komandirala moža in tečnarila, pojdi nekam ven, na sprehod, na kavico, poklepetat s prijateljico, na izlet ali v kino ali bazen, skratka počni nekaj prijetnega samo zase. Domov boš prišla dobre volje in potem na široko prestopi razmetane čevlje v predsobi in kup umazanega perila v kopalnici in mirno pojdi mimo kuhinje lepo v dnevno malo tv pogledat, gotovo je kaj zanimivega na sporedu. Ko bodo kupi umazane posode in obleke večji, se bo mož sam spomnil, da kaj naredi, ti pa moraš vse na dobro sprejeti in nič kritizirati. Velja poskusiti! Lp

Podobno je pri meni!

Ali poznaš svojega moža?

Kakšne so njegove sanje in vizija? Kaj si želi? Kaj ga osrečuje? Kaj si želi doseči, pa si ne upa priznati, da se mu ne bi smejali? Na katerem mestu se vidi v družbi?…

Človek je srečen v življenju samo, če ima občutek, da osebnostno raste in da se bliža svojim ciljem. Kam raste on?

Ti pa se moraš osredotočiti nase na pa na njega. Kaj hošeš doseči v zivljenju, kaj so tvoje vizije in cilji (pospravljeno stanovanje ne šteje). Kako si predstavljaš srečo? Hkrati pa pomagaj svojemu možu, da bo našel sebe, svoje cilje in vizijo. Pomagaj in spodbujaj ga v njegovi smeri. Boš videla, da bo v trenutku postal drug človek. Bodi mu prijatelj ne pa slab vest.

Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska! (in obratno)

LP, Jurij