odnosi z mamo

Spoštovani!

Zelo sem obupana. Ne vem kaj mi je storiti. Sem poročena. Mati 2 otrok.
Starih 10 in 7 let. Že od nekdaj se nisva z mamo razumeli. In jaz ( butelj )
sem si šla še stanovanje do konca pri nas doma izdelati. Kar naprej se kregamo. Otroci preveč vpijejo. Predvsem poleti, ko so več na zraku. Sedaj pa sploh, ko so počitnice. Ne smejo se žogati ne smejo se igrati v pesku nič ne smejo. Moja dva pumpa, naj ostalim otrokom rečeta, da naj se grejo igrat tudi pred drugo hišo itd. Sama ostalim otrokom pa nič ne reče. Ko bi imela koga pred 10 leti, da bi mi svetoval naj ne ostanem pri starših. Pa ni bilo nikogar.
Z možem bi rada gradila hišo, pa to ta trenutek ne bi nič pomagalo.
Ko bi bila narejena bi že zrasli. Kako sem mogla to storiti.

Namreč vnuke imata rada. Samo preveč perfekcionist je mama oz. dominantna oseba.

Mi je že bolje, ko sem to napisala.

Kaj mi svetujete? Naj še povem, da sem se z mamo že poskušala večkrat pogovorit, vendar brez uspeha. En čas je bolje potem pa zopet. To mene že zelo najeda. In tudi v depresijo že padam. Mislim, da se mi je to že preveč nabralo. Jaz mislim, da je edina rešitev
stanovanje, tudi če si ga ne želimo.

Prosim za vaše mnenje.

Hvala že v naprej in lep pozdrav!

Nina

Spoštovana Nina!

Kljub temu, da pravite, da ste se z mamo poskušali že nekajkrat pogovoriti, predlagava, da to poskusite še enkrat.
Morda bi bilo smiselno, da se vsedete vsi skupaj z obema staršema in tudi vaš mož naj bo zraven in poskušajte mami na miren način razložiti kako se počutite in mamo tudi vprašajte kaj želi doseči s svojimi zahtevami – morda lahko vsi skupaj to dosežete na drug način, pa boste vsi zadovoljni. Mami lahko to pomaga, da tudi sama razmisli ali je to res bistvo – ali je bolj pomembno to, da ste skupaj, se imate radi…

Če nikakor ne bo šlo, ne boste mogli doseči kompromisa, pa ji tudi povejte, da na tak način ne morete živeti, ker je preveč napeto in se boste raje odselili. O tem naj tudi ona razmisli – ali je to res kar si želi in bo potem imela svoj mir.
Boljše je (malo) stanovanje, kjer boste imeli svoj mir, kot pa hišo on vrt, kjer samo čakate kdaj bo “počilo”!
Vse kar ji boste povedali, ji povejte mirno, tudi če se bo ona razburjala, se vi ne smete.

Veliko sreče!

Maja in Špela, Šent

Živjo!

Kako sva si podobni, samo da v mojem primeru to ni mama ampak ata. Jaz sicer ne živim skupaj s starši, vendar sem tako kot ti z dvema otrokoma in možem v majhnem stanovanju 37m2. Stanovanje je vlažno in majhno vendar smo tu srečni, ker smo na svojem. Pri nas je problem, ker me mama zelo pogosto vabi domov, oče pa je ali ekstremno prijazen ali ekstremno nesramen z mojimi otroki. Starejši je star 4 leta in mu marsikaj pove, on pa ga ne obravnava kot otroka in mu vse zameri. Meni se včasih zdi prav, da mu sin ne dovoli, da ves čas dreza vanj in da ga odrine, ker si mislim, da mu vrača vse, kar je oče meni naredil hudega, ko sem bila majhna. Bil je zelo agresiven. Sedaj bi kar še pisala in pisala, vendar je že pozno, se oglasim jutri.

Nasvet – dobronameren:

ČIM PREJ NA SVOJE, PA ČEPRAV JE MAJHNO STANOVANJE, ČE SE LE Z MOŽEM RAZUMETA IN HOČETA LEPO IN SREČNO DRUŽINO POJDITE STRAN. OTROCI SI ZASLUŽIJO SREČNO MAMO. DEPRESIJA NE BO ŠLA SAMA OD SEBE NA BOLJE, ČE SE POČUTIŠ UTESNJENO IN NESAMOSTOJNO ZARADI MAME PREKINI S TEM IN POJDI.

LAHKO NOČ!