Pozdravljeni,

Prosila bi za nasvet oziroma pomoč.
Z partnerjevimi starši že 1 leto ne govorimo, ker je tast izrekel nekaj zelo žaljivega in me zelo, zelo prizadel, tašča pa ga je potem zagovarjala s tem, da se je vsezkozi lagala in iskala neke izgovore. Skupaj sva že 13 let in imava dva otroka, stara 3,5 in 1,5 leti. Otroka njegovi starši normalno vidijo (ju vozi partner), mi pa se nismo videli ne slišali že 1 leto.
Problem je nastal v tem, da imava apartma na morju kamor hodijo tudi njegovi starši… Po naravi sem bolj “redoljubna” in vse kar sem želela, je da se stvari počistijo za seboj ali pa se pusti denar za čiščenje, ker pri dveh majhnjih otrocih, čistim non-stop in zadnje kar se mi še da, je čistiti za nekom drugim, ko lahko čas preživljam z otroci… Ali pa se postori kakšna stvar okrog npr.: košenje trave, … Seveda partner nikoli nič ne reče staršem, ker so seveda tako občutljivi, da so takoj užaljeni in mami celo joka… Jaz pa potem zaradi ljubega miru nisem želela nič reči… Seveda oni pa lahko rečejo nama vse kar želijo…
Želela bi popraviti odnose že zaradi najinih otrok, da ne bodo sami postali takšni kot jaz…. Zato ne vem kako naj se tega lotim in kaj storiti, da bomo vsi zadovoljni?

hvala in lp

Pozdravljeni,
lahko trikrat tečete okoli hriba, nato si zaprete oči, visoko skočite v zrak in rečete: “Čiribu čiriba.” in čez teden dni boste vsi zadovoljni. Malce se hecam, ne mi zamerit, ampak kar koli vam napišem, da naredite: pogovor, prijaznost, …, ne verjamem, da je v vaši moči, da bi bili VSI zadovoljni. Da so vsi zadovoljni, je potrebno sodelovanje vseh in nenehno prilagajanje, dogovarjanje, kar pa po vašem opisu skupne zgodovine ni za pričakovati. Lahko pa čim bolje poskrbite zase v tem odnosu, tako da čim bolje poskrbite za svoje potrebe. Ker tast in tašča po vsej verjetnosti ne bosta skrbela za vas, v bistvu, vsaj po opisu sodeč pričakujeta skrb od vas in se včasih obnašata kot neodgovorni otrok. Ker ste očitno vi v tem odnosu bolj odgovorna oseba, bom seveda napisala, da bodite vi tisti, ki bolj skrbel za odnos, popuščal, ampak vse ima svoje meje. Seveda je dobro za otroke, če se starši in stari starši dobro razumejo med seboj. Samo, če zadeva na gre, je pa bolje, da je to jasno in odkrito, kot da se stvari skriva pod preprogo, ker otroci niso neumni in vse opazijo. Kakšno sporočilo pa se daje otrokom, če se nekomu vse popušča?
To so naši izzivi – odnosi s sorodniki. Poskusite biti čim bolj odkrito prijazni. Npr.: “Resnično me jezi, da ko omenim, da moje pričakovanje glede pospravljanja skupnega vikenda ni uresničeno, pričneš jokati tašča – ime. In ni mi všeč ljubi mož, da ji ti potem takoj popustiš. To me spravi v stisko in počutim se izkoriščeno.” Pa tako naprej: “Rada bi obdržala čim bolj kakovosten odnos med nami, toda za to bo potrebno sodelovanje vseh. Počutim se, da se največkrat prilagodim in tega imam dovolj. Hočem spremembe.” … Pa tako naprej v tem slogu. Bo šlo? Lahko tudi pridete k meni in skupaj povadiva.

Lep pozdrav,

Mateja Debeljak

Ni pomoči!!!

pa kakšne odnose bi ti popravljala, saj jih ni. tastara dva sta navadna čustvena manipulatorja, stari pa še nesramen in žaljiv po vrhu. Nimaš se kaj menit z njima. Najbrž je problem, ker je tvoj mož en copatek, ki se ne tebi ne njima ne upa nič reči in tiho požira vse, kar se mu servira.
Tastar se naj pride opravičit, potem pa se lahko začnete pogovarjat. Če se pa ne bo, pa bodi vesela, da jih ne vidiš niti ne slišiš. Pa naj si najdeta drug apartma.

Problem forumov je, da je zgodba vedno enostranska. Glede na povedano bi rekel, da se pogovarjati nočeš ti.
Pogosto ljudje, ki nič ne rečejo staršem, so tako nauceni že desetletja, od staršev,seveda… Torej, da njihove želje niso pomembne. Žal se tega tako navadijo, da se jim to zdi normalno.

Ker so tega navajeni, pogosto najdejo tudi partnerja, ki podobno kot starši, ne dopuščajo tujih želja.
Da nisi morda ti ena teh.

Mislim, da to da na (je vikend njihov, je ane) vikendu ne pospravijo čisto po tvojih standardih ni vredno razdirati odnosov in se bolj greniti mozu življenja.
Odnosov tako nimate nobenih.

Pa ne se jeziti zdaj. 🙂