Pozdravljeni!

Smo tričlanska družina, jaz in dve hčeri. Partner je umrl, ko sta bila otroka še na začetku osnovne šole. Kar me mori, je odnos med otrokoma, ki sta zdaj že pri koncu srednje šole.
Za vsako malenkost se kregata, zmerjata, kričita ena na drugo, tudi do pretepa pride. Če se vmešam, je pa sploh konec, ker potem se skregamo vse tri. Seveda sta se kregali tudi že prej, ampak namesto, da bi se zadeva počasi umirjala, je vedno huje. Do prepirov prihaja zaradi nepomembnih stvari. Razmišljala sem, da bi šle na kakšno terapijo, ampak sem prepričana, da nobena od njiju ne bo hotela iti. Sicer v šoli ni večjih problemov, sta normalni najstnici.
Ali je sploh kaj, kar bi kaj pomagalo. Pogovori ne zaležejo.

Lepo pozdravljena,

verjamem, da ste kot mama v težkem položaju, saj občutite njuno napetost, želeli bi pomagati in morda v nezavednem celo gojite občutek krivde, saj je izostala tudi vloga moškega.

Ne krivite se. Glede na to, da ste punci že pri koncu srednje šole, sta sami odgovorni za njun odnos. Morda jima lahko samo mirno predlagate, naj se vsaka pri sebi pogovori s seboj. Zakaj nista zadovoljni in s čim. Lahko jima ob priliki poveste kakšen primer sestrstva ali poiščete kakšen film, ob katerem se morda zamislita.

Je morda kakšna oseba, ki jo poznate vse tri in ji zaupata oziroma jo spoštujeta? V kolikor bi predlagal psihoterapijo nekdo tretji, bi bilo za njiju drugače slišano. Pogovori s tretjo osebo, ki ni čustveno vpletena so vedno dobra izbira.

Lep pozdrav in vse dobro;