lep pozdrav!

imel sem kolege,ki sem jih sčasoma pozabil.zaradi nespoštovanja.drugače pa imam nizko samopodobo in depresijo.no s to družbo sem se družu kr neki časa.fora je v tem,da..sem zlo težko odpiral nove teme.o tistem kar pa so oni hotl govorit,se mi je pa zdelo bedno.mel sm tut kolega že od otroštva,s katerim sm se tut nehu družit.in mislim da je bolje tako.oni so zdj zase bol,kr nej bojo tm k so,mene ne bo več tja.noben me ni več poklicu,pa na moja vabila se tud niso odzivljal sam jst nej jim bi bil skoz na razpolago za druženje.dovolj mi je blo,presedl mi je.kakšne tri mesce po tem sem se ful obremenjeval in čutil do njih ogromno zamer.najboljši kolega mi ni pomagal ko sm bil najbolj v stiski,seveda krivda je bla pa tut na men.no zdej sm jih k sreč že dokončno pozabil in tut že nekaj mescev delam na samopodobi.fora je pa v tem..da občasno čutim da so vsi prot men.še bolj kot fantje,dekleta..mogoče enkrat zarad ene grobe zavrnitve ene punce,k ni bla lih čist pr seb.se mi to še zmer malo pozna.pa še neki je..do zdaj sem nanovo bil udeležen nekaj debat v dveh družbah..in.težko odpiram teme,pa nevem kako to sprement.in tko opazujem ljudi o čem govorijo itn..in se ostali ful vsi med sabo gledajo.mene pa komi kdaj kdo pogleda..zakaj?!kje je vzrok?kje bi lahko začel delat na tem problemu,na depresiji in samopodobi že delam za to pa ne vem.prosim vas za mnenje in nasvet.

lep večer!

kako se še hitreje pozabi preteklost in znjo hkrati živi?

Če pazljivo prebereš svoj tekst, vidiš, kako se stvari odvijajo – vzroki in posledice. Ti nekoga užališ, tisti je užaljen, potem ga potrebuješ in ne moreš dobiti pomoči.
Hočeš pozabiti svojo družbo, ker ti njihove teme pogovora sploh ne ležijo, o svojih temah pa ne znaš oziroma nočeš začeti. Boljše, da nisi, ker najbrž ne pašejo tja.
Pišeš, da si jih dokončno pozabil. Torej, če že delaš na samopodobi, pa si poišči še neko zanimivo preživljanje prostega časa, kjer bo drugačna družba, ki ti bo bolj ležala. Če si staro družbo res pozabil naj bo pozabljena. Najbrž niste pasali skup. Ne se sekirat, nekje – kdo ve kje, – boš srečal ljudi, s katerimi se boš bolj ujel. Takrat pa le bodi pozorn, da ne boš grob in nespoštljiv. Srečno!

opa opa..morm te popravt.nisem bil grob in nespoštljiv.jaz sem njih poklical in jim pomagal ko so kj rabli oni mene niso.tko da tuki se motš.no sicr pa nemorš vedt k neveš kako je vresnici blo.ja hvala za nasvet.

poglej, outsider…

si že slišal kdaj za stavek, da te bodo drugi spoštovali toliko, kot boš ti spoštoval sebe? se pravi, koliko sem jaz razbrala iz tega tvojega pisma, so te izkoriščali, so te poklicali takrat, ko se te rabili… kaj to pomeni? da si bil ti za njih samoumeven, da nisi nikoli znal reči ne, da si jim ustregel v vsaki njihovi zahtevi in želji, tudi če je bila še tako nemogoča… včasih pride v življenju trenutek, ko moraš reči ne, če to ni po tvojih pričakovanjih in tvojih vrednotah. kar ti jaz svetujem je, da se usedeš za mizo in napišeš kaj je v tvojem življenju TEBI sveto, kaj so TVOJE vrednote. moje vrednote so spoštovanje, iskrenost, ljubezen, ampak v prvi meri do same sebe. Potem vzami list papirja in si napiši na ta list papirja, kaj so te prioritete oz. kaj ti je v življenju full pomembno, oz. kaj bi bilo tisto, kar bi ti vsak dan prineslo na obraz nasmeh, katere stvari bi počel, če bi imel možnost izbire celotnega sveta. ko boš to uredil, se začni po teh stvareh strogo ravnat, naredi si načrt kako priti do teh stvari in VZTRAJAJ! Ne vem, kaj je tebi v življenju izziv, kot poklic, šport, potovanja, knjige…. vse stvari, ki te bodo dnevno naredile srečne, misel, da boš dosegel cilje, pa te bo gnala naprej. začni se ukvarjat s športom, to ti bo dajalo energije. mislim, da je pri tebi problem, da niti ne veš, kaj bi s svojim življenjem in tako enostavno iščeš potrditve od drugih, gledaš vsak njihov gib, in ga analiziraš, kaj pomeni v odnosu do tebe. ko boš to razčistil, boš krenil po tej poti, postajal boš srečen sam s sabo in v sebi. Ker mislim, da si dobra oseba, rad pomagaš, le zase se ne znaš potegnit. Tako boš postal sam s sabo zadovoljen, nasmeh na obrazu pa bo privlačil tudi druge, ki so istih misli, istih ambicij in iste iskrenosti, kot si ti…. In če še kdaj pridejo v tvoje življenje ljudje, ki bodo hoteli pohoditi tvoje vrednote, jih vrzi čez okno! ker ne smejo poteptati tvojega samospoštovanja, bodi v tem primeru egoist. pri ljudeh se točno vidi, kdo ti vrne uslugo, kdo je tam zate, ko ga rabiš in po teh dejanjih se ravnaj. vedi, da tisto kar daš boš vedno dobil nazaj, pa vendar moraš premislit včasih, komu daš in koliko daš… če misliš, da moraš za nekoga naredit vse, zato da ga ne boš izgubil… to je narobe. kot vidiš si končal stike s temi ljudmi in prav je tako… sedaj pa prični gradit svet po svojih željah. vse te čaka, vse je zunaj, samo poseči moraš potem in se NE smilit sam sebi, da te noben ne mara, ker to je najlažje… Spravi se na noge, važno je, da se ti maraš, da počneš tisto, kar tebi pomeni veliko in greš svojo pot naprej. samo zato pa je potreben pogum in vera in zaupanje vase in svoje sposobnosti. ko pridejo prvi uspehi, jih samo še nadgrajuješ… vedi, da si vreden, da si vreden veliko že samo zato, ker si človek, človeško bitje, neglede, kaj v tem trenutku počneš ali misliš. to se lahko že kmalu spremeni. Vsi ljudje na svetu smo vredni enako že zato, ker dihamo.

Želim ti veliko uspeha pri postavljanju temeljev tvoje osebnosti.

Glede teh odpiranj novih tem in sodelovanja v pogovorih… Ti se pomoje bojiš, da karkoli boš rekel, ne bo prav, da bodo drugi mislili, da si nesposoben, da nimaš pojma kaj govoriš… poglej, tudi to je posledica tega, da nimaš utrjenega zaupanja vase… zaupaj si, povej svoje mnenje, tudi če bo napačno, je tvoje. če se drugi ne strinjajo s tem in jim daš prav, boš izvedel nekaj novega, če pa misliš drugače, jim pa dokaži… zato se rojevajo debate. nobeden te ne bo po glavi udaril, če ne boš povedal večinskega mnenja… ti samo pogumno, v družbi si zato, da se zabavaš in oni so s tabo, ker si jim zanimiva oseba…

hvala,hvala..

zdej si mi dala res izčrpen odgovor;)

ja sej..proti tem ciljem sem se že včasih gnal..in je res pomagal.

zdej bi lahko to vse spisal.in se jih držal.

ja lep zimski pozdrav,

ajd.

Vidim, da si dobil dober nasvet, jaz pa ti samo še skopiram nekaj besed iz tvojega teksta:
“sem jih sčasoma pozabil.zaradi nespoštovanja”
“krivda je bla pa tut na men”
“zarad ene grobe zavrnitve “
torej, si bil nespoštljiv ali ne?
Ampak to ni bistveno. Važno se mi zdi, da gledaš naprej. Boljša samopodoba – boljša družba – boljše počutje.
ajd

ja zrad njihovga nespoštovanja..

itak da je krivda na vsakem pomalo.

al pa tut na nobenem kaj js vem..

ma nism bil nespoštljiv z ljudmi nikol.

mah itak da je tko..

pa lep dan,

ajd.

Dragi Outsider!

Ob prebiranju vašega pisanja sem dobil občutek, da ste na pomembni prelomnici v vašem življenju. Poslavljate se od starega načina življenja in vstopate v novega. Jasno je, da to ne gre čez noč in tudi ne brez bolečin ali neprijetnih občutkov. Pomembno se mi zdi, da si vzamete čas zase in naredite nekakšno življenjsko inventuro. Poglejte na preteklost v luči pridobivanja izkušenj in modrosti: kaj vse vam je prinesla, kaj je bilo dobrega, kaj slabega, kaj ste se naučili … Če imate še kakšne nerazrešene stvari s staro družbo, si lahko pomagate tako, da določeni osebi napišete pismo, v katerem poveste, kaj vam leži na duši. Seveda pisma ni potrebno odposlati, lahko pa naredite imaginativno vajo, v kateri si predstavljate, da je ta oseba nasproti vas in ji preberete pismo oz. izrazite svoje občutke, svoje doživljanje. Tako boste vsaj do neke mere razrešili svojo preteklost, ji dali ustrezno mesto v sebi.

Po “obračunu” s preteklostjo pa se pogumno in z zaupanjem odprite prihodnosti in novim izkušnjam, ki vam jih bo življenje prineslo. Vzemite si čas in razmislite o odgovorih na vprašanja: Kaj bi me v resnici v življenju veselilo? Kakšen je smisel mojega življenja? Kdo pravzaprav sem? Kaj bi rad počel in kakšen želim postati? Kaj je v življenju zares vredno in pomembno? Postopoma si ustvarite svojo novo življenjsko vizijo in cilje, ki so za vas dragoceni. Potem pa jih z voljo, vztrajnostjo in potrpežljivostjo uresničujte postopoma, korak za korakom.

Dobro je da delate na sebi, na svoji samopodobi. Ko boste v sebi okrepili občutek lastne vrednosti in notranjega samospoštovanja, bodo odpadli tudi občutki negotovosti, da vas v družbi med pogovorom nihče ne pogleda, če sem vas prav razumel. Morda je to sedaj predvsem vaš občutek in doživljanje, ki je povezano s slabo samopodobo. Ne bojte se povedati tega, kar mislite, tudi če se drugi z vami ne strinjajo. Skušajte pa njihove odzive ne jemati preveč osebno, tako da vas čim manj prizadenejo.

Verjamem, da boste sčasoma postali tisto, kar v sebi notranje veste, da lahko postanete!

hvala za pomoč boštjan!

sej vem..ampak v tem okolju k zdej živim je malo težko delat aktivno v smeri naprej.tko da..se počasi odločam za zdravila.do zdaj sm ful zavraču to.zdej pa.mogoče se odločm za to.kr bolečina je včasih prevelka..tko da.bom sčasoma potreboval kašne painkillerye:)ni kej.

takav je život,čupav i dlakav

Zdravila vam bodo v prehodnem obdobju lahko v pomoč. Ko pa se boste bolj čustveno stabilizirali, jih boste lahko prenehali jemati. Lahko bi vam bila v pomoč tudi kakšna tehnika sproščanja: globinska sprostitev, meditacija, joga in podobno. Ali pa se vključite v kakšno skupino za osebno rast.

Ne pustite, da vas okolje vleče nazaj v stare vzorce! Bodite ustvarjalec lastnega življenja, notranje močan in pogumen!

Živjo, Outsider!
Pravzaprav nimam na te odgovore več kaj veliko za dodat, samo še toliko, da ti želim vso srečo na tej poti! V nekaterih stvareh in situacijah, ki jih opisuješ, sem se čist vidla, zato mi je jasno kaj preživljaš in kako težko se zna biti izvlečt iz te brozge. Ampak spodaj, pod vsem tem… se pa čut en fajn človk ;-)…Držim pesti in oglas se še kdaj, kako ti gre!