Odnos s taščo po rojstvu otroka
Pozdravljeni,
imam 4mesečno hcerko. Z možem ziviva 100km od enih in 100km od drugih staršev.
Pred rojstvom otroka smo vsake stare starše obiskovali 1xmesečno. S svojimi se dobro razumem. Moževi starši (v bistvu mama, ker oče nima besede) že od začetka ni bila moj tip, sem se pa potrudila in ni bilo konfliktov, čeprav mi je kdaj rekla kaj neprimernega. Mož s svojimi ni tako povezan. Sta pa malo finančno odvisna od njega. Že odkar sva se preselila skupaj, mu mati očita, da se je oddaljil.
Ker je hčerka se majhna, jo ne vozimo pogosto na druge konce Slo. Naju s hčerko, ko sva sami, 1x tedensko obišče moj oče, pomaga pri gospodinjstvu, se igra s hčerko. Občasno pride tudi mama, ki hčerko popazi, ko imam opravke. Tamala se jim smeji, oglasa, ne joče. Ko se je oče želel nekaj vtikati v vzgojo, sem mu jasno postavila meje. Moža obiski mojih staršev ne motijo, je rekel, da je hvaležen za pomoč. Pri mojih starših smo bili mi na obisku le 1x.
Tasco in tasta obiskujemo 1xmesečno, 2x sta bila ona pri nas (povabili smo jih še 10x da pridejo). Tašča je rekla, da ji to ni prav, da je ljubosumna. Se je pa večkrat dogodilo, da ko sta prišla k tamali, je ta začela zelo jokati. Sem jo pomirila in rekla, da morajo bolj počasi, postopoma. Tega nista upoštevala in je ponovno jokala. To se je nadaljevalo cel obisk. Tašča je rekla, da je nekaj narobe, da je punčka nesocializirana, da jo imam preveč doma, napačno ravnam z njo. Jaz jo sicer peljem vsak dan na sprehod, v Mercator, bili smo v hribih, na morju. To me je zelo prestrašilo, da je s hčerko kaj narobe. Deluje mi, da se socialno ok razvija, soc. nasmešek je bil zelo zgodaj in nama se smeji neprestano.
Komentirala je, da je hčerka preveč tiha. Prestrašilo me je, da je kaj narobe. Na obisku se res ni oglašala veliko, doma pa dela eeee, včasih krikne od veselja, dela brrrr z ustnicami. Njeni komentarji so se bili: da se ne zna nič igrati, da samo je in kaka, da upa, da jo bo kdaj sploh poklicala Babi… Na nekatere pripombe sem uspela odgovoriti nazaj. Na nekatere je odg mož, ki ne zna drugače kot z grdimi besedami, tako da sva midva izpadla nesramna.
Z možem sem se pogovorila, da ne sme na tak grd način, ker tako nič ne bo dosegel. Danes mu je tašča pisala, da sva se oddaljila, da sva preveč občutljiva… Nato je mene poklicala po telefonu, se nisem javila, ker moram še razmisliti, se pogovoriti z možem. Imate kakšen predlog, kaj ji reči?
Mene od vsega najbolj skrbi, da je s hčerko kaj res narobe…
Hvala za vse odgovore, prijazne in manj prijazne 😀
Haha, vidva izpadla nesramna, haha.
Ne – ena gnila tašča, ki svoji 4m vnučki, ki se je boji, jemlje denar (preko svojega sina), zahteva, da se jo vozi 100km stran do njene gnile, požrešne zadnjice, zato da ta mali že od rojstva dopoveduje “defekt, breme, noben te ne mara – nikoli ne bo, denar mi daj”.
Pusti gnilo pokvarjenko pri miru in ji “daj njen prav” – nimate časa priti na obisk ali jo gostiti, ker njo in njena mnenja, da je hčerka defektna tako spoštujete, da ste jo peljali na preglede pa psihiatre, pa tralala … Pa denarja ji tudi več ne morete pošiljati, ker zdravljenje hčerinega “defekta” stane 🙂
Upam, da ta izrojena *** crkne preden vajinega otroka doživljenjsko pohabi s svojo zlobo. Prekinita stike toliko kolikor le lahko. Saj je za 4m vnučko tulila “f, ki ga ne bi bilo treba moj denar odžira” – PA NAJ BO RES!
Za božič ne pridete in ne prinesete daril, ker ima mala reiki zdravljenje na daljavo,za vse kar je pokvarjenka “določila” da ima.
Stran od zlobe umazane, ki se izživlja nad novorojenčki!
Za hčerko pa je totalno prezgodaj za kakšne socializacije – za božjo voljo 4m je, še imunskega sistema nima razvitega. Poleg tega, da tvoja nista nič omenila (ali ti nisi človek in njuno starševstvo “ne velja” v taščinih zgodbah).
Nikoli ni preveč pozornosti pri novorojenčkih, tako da si komot lahko še kaj več časa vzameš npr. Namesto da revijo bereš, ko se igra, se lahko skupaj igrata ali skupaj risanke gledata ali skupaj rišeta itd.
Samo ne pusti se temu hudiču zavesti.
Saj to je ze skoraj stalnica. Verjetno je bila prej tasca zelo navezana na vasega moza ali je celo edincek. In ti recem srecna bodi, da zivite 100km narazen. Predstavljaj si, da bi ziveli 5 min narazen. Ko ti bi bila kadar bi zelela na vratih in te provucirala. To so pac tasce pijavke, ki potem ko izgubijo sincka se zalimajo na vnucke in tukaj forsirajo kaj je prav kaj ni prav. Naredi kakor cutis, ce te to v sebi zre in onesrecuje ji povej kaj ji gre zavoljo sebe, da se ne nebos v sebi sekirala lahko jo das enostavno na ignore, ali naj ji moz pove na malo bolj grd nacin. Glede otrocka pa zaboga to je taka faza. Normalno, da se bo jokal ko vidi eno posiljeno zenscino ki gruli v njega 1x mesecno. Vsi smo sli z otroki skozi take faze. Tudi moj sinek je jokal ko je videl mozeve starse, ker sta od nas oddaljena 3 ure in sta prihajala 1x na dva meseca. Sele pri enem letu se je tako rekoc navadil, da je dokaj sproscen. In tudi, zaboga pri 4 mesecih ne rabis se sekirati kdaj otrok zacne govoriti. Jaz na tvojem mestu bi se od tasce oddaljila, ji postavila meje in se za nekaj casa odlocila, da obiskov ni. Mogoc bo.baba prisla k pameti.
jaz bi jo napizdila in nagnala da bi se kar kadilo zanjo. kaj se to pravi take stvari govort o otroku ki ima 4 MESECE. kaj ona pricakuje od takega otroka intelektualni pogovor? jaz je ne bi nikoli vec spustila blizu in tut direkt bi ji rrkla da mala joce ker cuti njeno negativo in nezadovoljstvo in da edini v tej zgodbi s katerim je neki narobe je ona. budala res. da bi mojga otroka tkole zalila ma fuknem jo iz stanovanja in blokiram vse nadaljne stike. ce moz tega ne bi razumel naj se kar odseli k njej.
S tvojo hčerko je vse vredu. Otroci tudi čutijo energijo vsakega posameznika. Ko je bila moja prva še dojenček je pri tašči tudi jokala, ker ni znala z njo niti je ni bila navajena. Sem pa v podobni situaciji, le da najini starsi zivijo v isti obcini. Tasca se mi vtika v vzgojo, se vedno ne najde skupnega jezika s hčerko, razen preko sladkarij. Jaz enostavno ne vabim na obisk, niti ne hodim tja. Če so že kakšna družinska kosila potrpim tisti 2 urci, večino stvari preslišim ali pa si mislim svoje. Manj kot se ovremenjuješ z mnenji katera ti niso pomembna, boljše in lažje ti bo.
Hčerka ima komaj 4 mesece, ona pa pričakuje ne vem kake odzive od nje? Očitno je pozabila, kako je z malimi otroci 😉
Nekam hitro se te da prestrašiti, avtorica. Ti samo zaupaj svojemu (materinskemu) čutu, povej, da prestopa mejo in naj se ne vtikuje v vzgojo, sicer niti 1x na mesec ne boste pri njih. Ne se pustiti.
Pa srečno!
Samo brez panike. Sem bila v identični situaciji. Imaš srečo, da je 100 km vmes in ne živi v spodnjem nadstropju. Eni so pač enostavno takšni in karkoli boš rekla, nič ne bo pomagalo. S tvojim otrokom je absolutno vse v najlepšem redu! Če bo kaj narobe, ti bo povedal pediater. Moj nasvet: Vse, kar slabega komentira, enostavno presliši. Skozi eno uho not, skozi drugo ven v isti milisekundi. Imam taščo, ki to počne meni in to počne tudi svojim hčeram. Soli pamet in vedno vse kritizira, kako vse delamo narobe z otroci ipd. Ker njeni se pa nikoli niso jokali in shodili so že tri tedne po rojstvu ;)))) Zato, resno, ne se sploh ubadat z njo. Niti kregat se nima smisla. To pravzaprav prepusti svojemu možu, njenemu sinu. On jo bo najbolj znal postaviti na mesto, kamor sodi. Enako je bilo pri meni. Moj mož se je vedno postavil na našo stran, pa je bil mir. Hec je tudi v tem, da smo mamice, sploh pri prvem otroku pogosto nesigurne vase in pametovanje ljudi okoli nas ne pomaga. Še posebej, če ti še vlivajo strah. Tako da, samo mirno in ne se sekirat. Obiske enostavno zreduciraj na nujen minimum, ker je to v tvoje dobro. Najprej ti in otrok in mož. Potem pa vsi ostali. Pa srečno!
Prosim te ne bodi taka kokoš..In se ne pusti jebat v glavo tašči..to je njen namen da zjebe družino ker sinka nima več.
In ja za otroka je normalno da joka,kaka,je hrano in počiva..Včasih se malo oglaša,se carta. Samo ne peljati v te trgovske centre preveč..Če rabite fasngo pejte samo iskat kar rabite..Raje uživajte v naravi..
Tašči se NE JAVLJITE na telefon. Saj niste njen otrok..Rada bi le imela Vas pod nadzorom.. In prosim NE BIT PRESTRAŠENA OVCA.
lp
Precej podobno je bilo pri nas. Tast, kot slab oče v preteklosti, želi malce nadoknaditi z vnučko – a je žal težko, ker se bojita en drugega. 🙂
Tašča pa bi rada vse po njeno, pa vemo da marsikaj narobe ali npotrebno itd..
Pomaga rezanje popkovine – vendar je od vas do vašega otroka, temveč od vašega partnerja do svoje mame.
Ker je otrok vaš, vi postavljate pravila. Zagotovo ni sprejemljivo, da tašča v vas zbuja dvom/skrb/padec samozavesti itd. – to vpliva tudi na otroka.
Po mojem mnenju imate dve poti – pozor, sem računalničar in morda stvari vidim preveč 1/0 🙂 :
1. Se “utrdite”. Torej da teh zadev ne jemljete prav resno, vseeno pa uspete obdržati odnos. Pri nas uspelo prepričati mamico, da vse dela prav in ne dvomi vase, tako da je čudni nasveti “ne bolijo”, oziroma se postavi zase.. V tem primeru boste morali delati na sebi, ker na tašči verjetno ne boste uspeli narediti nič.
2. Iskreno poveste, kaj vas moti, kaj zadeve zbujajo v vas, postavite meje itd. Če tega ne sprejmejo, žal ni pametno, da ste sploh skupaj.
Pazi se, Zajček! Tašča voha tvoj strah in negotovost in to še podžiga njeno zlobo. Pri prvem otročičku smo bile vse malo manj sigurne. Saj so ti že povedali: s tvojim otrokom je vse v redu. Saj imaš redne preglede pri pediatru, naj ti ne bo nerodno omeniti, česa se bojiš in zakaj. Pediater ti bo že povedal, če nam ne verjameš. Veseli se s svojim možem in otročičkom, bodi taka kot si, toda v odnosu s taščo bodi mama levinja! Prepričana vase( vsaj na zunaj) in ledeno hladna, ko bo spet začela govoriti grdobije. Tega nisi dolžna prenašati. Ko bosta z možem enkrat skupaj vstala in povedala, da odhajata in da ne bosta, če bo še kdaj se tako obnašala, nikoli več prišla na obisk, ji bo mogoče kapnilo. Če ne tudi prav. Skupaj z možem ji postavita mejo in to odločno. Sicer pa, bodi vesela, vsak kilometer med vami je zlata vreden.
