Zdravo!

Vesela bi bila, če bi mi pomagali razrešiti moje dvome.

S fantom sva skoraj 2 leti skupaj in zadnje čase me je začel motit donos med fantom in njegovo mamo. Fant ima svoje stanovanje, ki je oddaljeno 5 minut z avtom od hiše, kjer živijo njegovi starši. Jaz živim občasno pri njemu. Dejstvo je, da ga mama večkrat na dan kliče po telefonu kr za ene brezvezne stvari, čisto use mora vedet: kaj počneva, kje sva bila, zakaj sva šla tja, kaj sva kupila, kaj sva jedla, zakaj grem jaz domou (ko grem), kdaj grem, kdaj pridem,…. Poleg tega, pa gre tudi usak dan fant tja in pač jaz z njim, ko sem pri njemu. Pa tud ona večkrat pride k nama. Fant je star 32 let (jaz 21) in je sicer zelo komuinikativen in tako ne daje vtisa “maminega sinčka” al kej podobnega.

Dejstvo je, da me je to začelo pošteno motit, ker jaz pač nisem z njegovo mamo, ampak z njim in se mi zdi normalno, da imava midva svojo zasebnost, da se samostojno odločava o stvareh, da greva tja kadar želiva (ne da ona skor usak dan pokliče, če pridemo,…), brez da bi se nekdo vtikal, ker je dostikrat prav vsiljiva s svojim mnenjem. Sej fant pri tem ni nč nedolžen, ker se mu zgleda zdi use to normalno.
Drugače nimam nič proti njej, je kar prijetna oseba, vedno nasmejana, tudi do mene ima u redu odnos (ne zdi se mi, da me ne bi marala), sam zadnje čase je obupno. Pol meseca nazaj sva bila v Grčiji na dopustu za 1 teden in je prou usak dan klicala in hotla vedet kaj delamo,…! (Lansko leto ko sva tud šla za 1 teden, je kr jokat začela, ko smo se odpravljali!?) In ko sm mu rekla, da se mi ne zdi to normalno, je čist ponorel in me skoraj napodil stran in mi začel govorit kr ene stvari. Potem pa je to komentiral s tem, da je drugačen človek kot jaz, da je bolj odprt človek bla bla bla.
Od takrat ni več isto… Vsak dan imam bolj odpor do nje in njega, vsakič ko kliče, se mi dvigne pritisk, ne maram it več k njegovi staršem…

Ne vem, je z mano kaj narobe al kaj? Delam lažen preplah, da se bo vedno vtikala v najine stvari in vedno hotela biti vmes? Kaj se vam zdi?

Hvala!

Ne imaš čisto prav. Videla si, da se zate nebo postavil in tako bo vedno slabše….. nikoli bolje. Sem nekje napisala zgodbo moje mami, kako to sedaj zgleda… Res je da živi baka z nami – ampak ni važna razdalja…

No to se nebo nikoli popravilo, ali se sprijazniš ali pa ga pustiš.

tipičen “mamin sin”….ki se nikoli ne bo mogel odločiti za drugo žensko.
Pa ni on kriv, da je tako….le njegova mama ni imela urejenega svojega partnerdkega odnosa in je vse, kar bi ji moral pomeniti partner, mož…moški, prenesla na sina. Tudi sinove partnerke sprejema, vendar si jih želi na “lep” način pridobiti na svojo stran.
Pri vama je pač tako, ker si všeč mami, si tudi njemu. Nikoli pa ne boš smela ničear delati proti njej, ker boš ti tista, ki bo morala stran.
Ona dva sta par za vse življenje. Če se jima bo njegova ženska podredila, sprejela, bo lahko srečna…če ne….

Jaz si neke prihodnosti s takim moškim nebi upala graditi, kljub tvoji mladosti si že zdaj bolj zrela, kot on in tukaj je tvoja prednost.
Odločitev pa je tvoja. Spremeniti se boš morala ti, ona dva se ne bosta!

Tvoj preplah ni lažen. Če odnosa ne boste uredili takoj, bo vedno slabše.
Tvoj partner morda tebi res ne daje vtisa, da je mamin sinček, ampak nikar ne laži sama sebi. On dejansko je mamin sinček !!!!
Zakaj je mama tako bolestno navezana nanj, nisi povedala. To je ponavadi takrat, ko je mama ovdovela in misli, da ji bo sin nadomestil izgubo,
ali pa je mogoče rastel sam z mamo in se je bolestno navezala nanj.
Predvidevam, da mama nima partnerja, drugih otrok, prijateljev in se zato obeša na sina.

Če te ima rad, se bo partner strinjal s tabo in uredil odnos.
Mami je treba dati vedet, da jo ima oz. imata rada, potem pa postaviti meje.

Tudi jaz imam sina, ki je že polnoleten in ima punco, pa ga nikoli ne zaslišujem kam gresta in kdaj prideta in kaj bosta počela.
Ko sta šla npr. na morje, smo se slišali samo prvi dan, da sta povedala,
da sta srečno prispela. Naslednje dni mi pa še na misel ni prišlo,
da bi ju spraševala kaj delata itd…

Težka situacija,

ti kar zaupaj svojim občutkom – pogovori se z njim o tem in bodi samozavestna – pa naj nori če hoče, vztrajaj pri pogovoru – tako ga boš vsaj dodobra spoznala kako in kaj. Da je mamim sinček se vidi na daleč – preko maila, mi ni potrebno videti cele situacije od blizu.

Kako pa je z njegovim očetom – ga ima, sta z mamo skupaj ali morda mama v odnosu s sinom nadomešča, kar ji manjka v odnosu do moških. Fant mora postaviti meje, vzrajaj pri tem – ali pa za spremembo ti ponori in mu povej kar mu gre – ne le utihniti, ko zacne on s svojo predstavo, kajti s tem mu po tiho priznaš, da ima prav – naj začuti, da tam pri njemu nekaj ne štima. Morda začnite s to temo v prijateljskem krogu, da sliši še mnenja ostalih – upam le da ni v vajini družbi več takšnih kot on. V vsakem primeru zaupaj vase – spoznaj sebe, njega in še koga.

Glavo pokonci, Paja

popolnoma se strinjam z “valensko”,mislim pa,da je zelo malo takih mam,ki se ne vtikavajo v odnos med dvema.jaz sem imela vedno problem z mamami od fanta,ker enostavno ene ne prenesejo ali so ljubosumne na izbranko in vtikajo nos tam,ki ne rabi in seveda pride do problemov.

rosella,predlagam ti,da se prej pogovoriš s fantom,mu postaviš meje in boš videla takoj,kje so meje,če te bo poslušal še enkrat o tej zadevi in če bo vsaj poskušal rešit ta problem,potem je dobro za vajin odnos,če ne pa v nasprotnem primeru mu povej,da takega odnosa s tretjo osebo ne prenašaš,tako,da tudi mama njegova bo morala,če se ji gre,da je sin srečen razumet in se sprijaznit s tem,da sin ima svojo življenje.

želim ti polno razumevanja in vsak problem se da rešiti,če je pogovor med dvema dovolj iskren.mlada si in ne zatiskaj si oči pred življenjem,ker imaš lahko še veliko možnosti,da si ne najdeš več maminega sinčka.

tipičen mamin sinek. Nikoli se ne bo postavil na tvojo stran, kaj bo šele ko bosta dobila otroka.
Ja, kje si pa še videla, da moraš vse povedati mami- sploh pa fantovi, .. nikoli ne bo bolje- odloči naj se ali mama ali ti- boš videla kakšna bo reakcija
zelo si zrela za svoja leta, še fant bi se lahko kaj naučil od tebe- sploh pa posestniška mama

No, vsem hvala za nasvete, se mi je kar zdelo, da z mano ni nič narobe…

Fant ima oba starša, tudi očeta, ki živi skupaj z mamo, se pravi po tej strani, bi moglo bit use u redu. Je pa res, da je oče tak čuden, 15 ur na dan gleda TV, pa dialoga po mojem tud ni dosti tam. Ona pa je ravno nasprotno, zelo zgovorna in verjetno najde s tem uteho v sinu. Enkrat je omenila, da si je zelo želela sina in ker je dobila hči prvo, je bila zelo razočarana in potem ni hotela imet več otrok, no na koncu je imela še enega (na njeno srečo sina).

Prav jasno je videt, kako je oba razvadila, ker njen mož ji po mojem nikoli v življenju ni pomagal pomit posode, pobrisat praha al kej podobnega. Dobesedno mu vse prinese k riti, isto kot mojemu fantu (njemu seveda to ugaja). Ves čas skrbi, kaj bo imel za jest, če si je kupil kruh za v službo….
No in ko sem fantu omenila, da bi rada, da mi kakšenkrat pomaga skuhat (npr. olupit krompir) al da on pomije posodo, je bla reakcija povsem negativna. Zelo me je razočaralo, ker ne bi rada bila dekla za vse (kot je njegova mama). Tako, da se zdaj posili in včasih da kaj v pomivalni stroj al pa pripravi mizo, medtem ko jaz pripravljam kosilo, pa on greje stol pred računalnikom…

Aja, kar mi je zelo ostalo v spominu je tudi to: Enkrat sva šla k njim domov, pa jih ni bilo doma, pa sva bila midva malo zunaj, igrala tenis, potem sta prišla starša domov in midva sva po 20-ih minutah šla, ker je blo že pozno (tud prejšnji in predprejšnji in predpredprejšnji dan… sva bila tam). Ko sva prišla v stanovanje, sva šla pod tuš in je začel zvonit telefon in pomojem je zvonil celih pet minut al še več. Ko se je fant oglasil, je bila njegova mama, ki je spraševala, da zakaj sva šla tako hitro stran…. Whatever – joj kako mi je dvignilo pritisk, sej še zdej ne morem tega verjet!?

Tud jaz imam tako mišljenje, da ko prideš na dopust pokličeš, da si srečno prišel in mogoče na koncu, ko se vračaš… v tem primeru zanj jaz tista “čudna”. Celo mi je rekel, da njega ne bi motlo, če bi me mama usak dan klicarila (ja itak da ga ne bi!?)…

Dejstvo je, da jaz ne vem, kako se temu upreti, ker sem zelo miren tip človeka, ful čustvena in se ne maram kregat (posledica družinske situacije). Kljub temu ga imam rada, zato mi je zelo težko, ampak vem, da ne bom več dolgo mogla bit tiho, ker me zelo duši vsa zadeva. Za učit se imam za pomemben izpit, pa moram na te neumnosti mislit, prou usak dan razmišljam o temu.

Na živce mi gre, da hoče imet tudi moje početje pod kontrolo – npr. kot sem že rekla, se učim za izpit in en dan je šel fant delat popoldne, jaz pa se vedno učim zjutraj in je začela pridigat, da se bom pa jaz učila popoldne, da bova dopoldne skupaj. In mi je kr dvignilo pritisk, pa sm kr rekla, da se bom jst učila tku kukr sm se do zdej. Pa je pol kr utihnila in rekla da ja ja. Mislim ej, kaj mi bo ona pravla kdaj se bom jst učila!? Pa enkrat je tudi prijavla, češ da kaj bo rekel fant, da če mu je prav, ker se tolko učim… ?! Ja sori, če hočem imet enkrat normalno finančno življenje!

Če mu kaj omenim, potem on začne z njegovo pridigo in na koncu se u bistvu jaz slabo počutim, da sem to omenla in ne on….
Kako bi oz. kaj bi po vašem morala povedat, kako razložit, argumentirat njemu to celotno situacijo, da bi on enkrat ostal brez besed (ne vedno jaz)?

tudi sama sem mama, hči živi s fantom že 3 leta. z možem pomagava kolikor je potrebno finančno, če hoče si vzame hrano in zelenjavo od doma, če ne pač ne, finančno pomagava, če prosi, sem in tja pa ji porinem kakšnih 20-50 EUR, ker ona še študira. Domov hodita 1x na teden in se imamo prav fino, skupaj pojemo, če hočeta in spijemo kavo. Tudi ona naju povabi na kosilo, kar kdaj med tednom. Tudi nekaj njunih prijateljev sva že spoznala, za dva dni sem jih gostila na morju, ni mi bilo odveč, isto se je ponovilo v obratni smeri. Na plaži pa nismo skupaj. Mislim, da je to pravi odnos, če pa se že hočem kaj vtikati , mi to jasno pove, da tega ne bo prenašala. ja tako je to, ko ptički odlete in se osamosvoje.
Razčisti takoj, pa boš videla reakcijo fanta, rešuj takoj, ne dopusti, da vama kreira življenje njegova mama, ki svojega ne zna. Žal je mamin sinček in takšnih se boj in izogibaj.Bravo za tvoje razmišljanje pri 21.letih.

Rosella! Tudi jaz občudujem tvoj odrasel način razmišljanja!
Menim pa, da si sicer zares “mehka” oseba, torej čustvena, prilagodljiva. Meni osebno se zdi to pozitivna karakterna lastnost, vendar pa bi ti položila na srce, da le bodi v tej situaciji odločna in “zaropotaj”. Torej vsedi se s fantom in iskreno pogovori. Kaj te moti in ga prosi, da skupaj premislita kaj ukreniti v tej smeri. Menim, da te bo to nenormalno vtikanje njegove mame le bolj in bolj spravljalo ob živce. Morda sedaj s skupno močjo začrtata materi meje. Če tega ne bosta naredila se bojim, da ne bosta več dolgo funkcionirala skupaj.
Vsekakor srečno!

Rosella, zapomni si, da je boljša prva zamera kot zadnja !
Ti se lahko nekaj časa prilagajaš in si tiho, da bi mir pri hiši, dolgoročno pa to ne bo šlo. Enkrat boš eksplodirala na ven ali pa boš postala depresivna in zamorjena.

Če te fant ima rad (on je že čez 30, halo, to je že moški !!!) se bo moral nekako odtrgat od mame.

Iz mojih izkušenj, pa še od kakšne predhodnice si izvedela (kot vidiš ti pišemo mame oz. bodoče tašče) , da na relaciji starši-otroci lahko obstaja krasen odnos, samo zadušljiv ne sme biti.

Starši (v glavnini) se zavedamo, da so otroci odrasli, da bodo živeli svoje življenje. Še vedno jih imamo radi, pomagamo jim z delom in finančno če je treba, smo za njih v skrbeh – jih pa ne nadlegujemo z obiski, spraševanjem, telefonarjenjem.

Tvoj problem se morda sliši zanemarljivo majhen, v resnici pa je in bo velik, če boš to dopustila.

Torej:pogovor s tvojim, kar ultimat mu daj.
Še enkrat: definitivno je mamin sinček z veliko začetnico.

Me prav zanima, kako dolgo sta skupaj in koliko vez je imel že prej?
Bi rekla, da ga je že kakšna prejšnja na čevelj dala, ko je spoznala kam pes taco moli.

Zakaj misliš, da si je anjdel tako maldo, ker misli, da te bo lahko motal on in nhjegova preljuba mamica!

Tam, ko te bega, da ima ženska moža, torej naj bi bilo vse OK….pa kot si sama ugotovila..NI. Njegova starša nimata zdravega odnosa, zato se je mama “obesila” na sina.

Kako mu dopovedati? Mu ne boš mogla. Mislim, da si premlada, da bi si uničila nekaj let življenja v taki vezi.
Če prav razumem, živiš pri njemu, v njegovem stanovanju in mama ima vse pod nadzorom. Tega ne bo konec. On je izoblikovana osebnost. Izgleda, da te je pridobil tudi s tem, ker je finančno samostojen, torej, ti se počutiš z njim varna. Kot študentka, nimaš še lastnih sredstev, pri njem pa imaš stanovanje, potovanja,…verjetno avtomobil. Tudi njegova familija je očitno bolj premožna (sta malo igrala tenis…), zato te lahko razumem, da poleg tega, da si zaljubljena v tega fanta, te privlači tudi tako življenje, kot ga ima (premoženje, služba). Ti študiraš, torej si obetaš nekoč postati uspešna ženska, samostojna. To bi vse bilo, ko on nebi bil “mamin sin”. Kar je še huje, ne živi več pri starših, pa se mama še močno vtika v njegovo življenje. Tudi njegova ljubezen do tebe je vprašljiva, saj se ni pripravljen prilagoditi tebi.(noče pomagati pri osnovnih opravilih, ki bi mu vsaj na začetku veze lahko bila v zabavo, ne v breme). Ne upošteva te in te ponižuje. Vedno ima prav on in njegova mama….Ve, da ima moč nad tabo, ker je starejši in ima denar.

če bi bil to fant, star 25 let in bi živel pri starših, bi vama svetovala, odselita se in se ne pustita njegovi mami. V tvojem primeru pa ni rešitve. On je in bo ostal-mamin. V normalnem odnosu bi zaljubljen fant spoštoval mnenje punce. Upošteval bi jo in mami povedal, da jo ima še vedno rad, vendar sedaj živi z dekletom, katerega ljubi in želi, da mam preneha skrbeti zanj. tega pa tvoj fant ne bo storil, ker on enostavno ne zna živeti brez mame. V bistvu je tako razvajen, da izgleda, da niti jedel nebi, če ga mama nebi opomnila, če ima kruh;)

Tebi ostaja samo eno. Pusti tega fanta! Dobronamerno.
Vem, da ti bo težko, vrniti se k staršem, nazaj v skromno študentsko življenje, vendar pa…ne zaslužiš si take prihodnosti, kot se ti obeta.

Razmisli, kako bo čez 10 let? Ti boš sicer izobražena, urejena in situirana dama. Imela boš mogoče otroka ali dva. Na ven boste idealna družina. Vsak dan boste pri njegovih. Vendar: ne boš znala otrok obleči, ne nahraniti, ne skrbeti zanje. Večno te bo opominjala, kaj moraš storiti, kakšna žena si, da tega in tega ne delaš. Na dopust ne boste mogli iti sami, ker se bo ona ponudila, da bi šla z vami, da vama bo čuvala otroke. Mož jo bo seveda z veseljem vzel seboj. …etc.
Če boš ostala z njim, se boš pač morala sprijazniti, da si samo “navidezna” njegova partnerka, ki mu je pač rodila otroke. V bistvu pa boste v tej vezi vedno trije. Do njene smrti.
Potem bo pa tvoja snaha lahko rekla: njihov oče je čuden, samo Tv gleda in babica mu streže, mama pa je živčna, nihče je ne upošteva, boga je….

No, danes je “počilo”…

Povedala sem mu, kaj si mislim in da sem zaradi tega tudi pripravljena it domou. Najprej je znorel, ko spet to omenjam, potem pa sva se začela normalno pogovarjat. Povedala sem, da me to zelo duši in da ne mislim več tega normalno prenašat. Obljubil je, da se bo z mamo pogovoril, da se ne toliko vtika v najino življenje. On ve da je vsiljiva, ker je taka po karakterju. Samo kot njen sin jo lahko pošlje nekam, ko jo ima dovolj, jaz pa si tega ne morem dovolit. Pa tudi paše mu to, sej ni zanikal.

Tako da bomo videli, kaj bo ratalo. Hvala vsem za nasvete in podporo!

Lep dan

S tabo ni nič narobe, on je z popkovino še pri mami. Bejži !

Draga Rosella,
všeč mi je,da razmišljaš o svojem življenju naprej.Pa ti toplo priporočam, ne ostani samo pri razmišljanju. Če si brala vse odgovore in nasvete…potem ti je lahko kristalno jasno,kakšno bo tvoje življenje…vedno bo trikotnik…trpela pa boš ti,le ti.

Prav je,da se poskušaš pogovoriti….a naj ne ostane pri obljubah,dejanja so tista,ki štejejo.

Naj ti povem,da so to moje lastne izkušnje…miru pa še po šestnajstih letih ni.Jaz sem se postavila zase…tudi ne živimo skupaj,niti v bližini…pa obstajajo telefoni.Jaz sicer ignoriram vse skupaj,tudi partner….a še vedno se najde kakšen sms,ki ti lahko pokvari dan,ali še več.

Lepo ti je povedala gospa,ki je tudi sama tašča kakšen je zdrav odnos v družini. Ne pričakuj,da se bo partner spremenil čez noč…ker se ne bo; bodi prepričana,da njemu odgovarja skrb njegove mamice.Zdaj sta sama,ko bodo otroci bo še slabše…

Res ti toplo priporočam….čim dlje stran…odselita se na svoje…oba ali pa ti sama.Da ne boš razočarana,ko se bo odločil za mamico.

Ona mu lahko dejansko nudi vse(razen spolnosti)…torej razmisli,kakšno vlogo boš igrala ti v tem trikotniku.

Ti ga ne boš spremenila,sam se noče,ker mu tako ugaja….RAZMISLI IN UKREPAJ!!!!

Veliko sreče

tudi jaz sem tašča že hm….skoraj sto let :-))
z bodočo snaho sva se poznali prej preden je “padla” v objem mojemu starejšemu sinu.
Moram reči, da sta dolgo časa živela pod našo-skupno streho, sedaJ sta na svojem.
V vseh teh letih ni še nikoli prišlo do kakšnega kolapsa med nami, imamo se radi, ampak….držim se pravila, da morajo biti moja vrata ZMERAJ ODPRTA zanju, NJUNA PA SO LAHKO ZAME TUDI ZAPRTA.
To dejstvo je sila pomembno, kajti kot mama moram vedeti, in to nepreklicno, da so se odnosi spremeni in da je njegova žena tista, ki je (mora biti) na prvem mestu.
kdo te odnose meša in živi v utvari, da ima mama kot mama do konca življenje “čast in oblast” se pošteno moti!
Še več: s svojim ravnanjem hote ali nehote povzroči veliko gorja.
Težko ti je dati pameten nasvet, kaj storiti: Njegove mame NE boš spremenila, to je dejstvo, s katerim se moraš sprijazniti.
V pogovoru z NJIM, ti pa svetujem BREZKOMPROMISNO ODLOČNOST:
ALI TI NA PRVEM MESTU ali pa greš.
Moških je- NA VELIKO SREČO- še veliko na tem božjem svetu
:-))

Pa veliko sreče dekle!

PS
od srca pa ti privoščim (nekoč) moškega, KI TE BO ljubil tako kot moški mora ljubiti žensko!

Nekaj dni nazaj sva se spet prijela, ker ko sem prišla k njemu, je bil na mizi nov prt. Pa sm ga uprašala, kje oz. kdo ga je dal. Pa se je zmislil, da ga je on videl v izložbi in da ga je pol mama šla iskat, pa sm točno vedla, da ni res. Pa je spet začel kričat, da kaj mi je nardila, da zakaj sm jo zasovražila, da sm brezčutna,…
Pa sm mu rekla, da je to dokaz, da se vtika v najino življenje in da ni nič naredil v tej smeri. Češ, da je zmerila mizo in kr prišla z novim prtom in da kaj je hotel naredit, jo vreč ven. In da ji je rekel, da bova midva kupila sama, pa da ni hotela slišat. Zdej ne vem al je to res al se je zmislil, ker sploh ne vem več, kdaj govori resnico, kdaj se laže. Trenutno se učim in vem, da jo čisto usak dan pokliče, medtem ko se jaz učim…
Pa mi je rekel, da se njemu to ne zdi nič takega in da njega ne moti. In češ, da ji nej sama povem, da me to moti. Pa sm rekla jst, da ne bom, ker je njegova mati in bi bilo njemu lažje. Pa izjavi, da bi bilo mogoče njemu težje, da njega ne upošteva (ja koga pa bo, če ne sina),…. Izgovor!
Zdej pa tudi vidim, da ni važno, da ona njega vpraša, ji vseeno on pove use, pa tudi če ona ne kliče njega, pa kliče on njo. Whatever.

Predvsem ti toplo priporočam, da si najdeš mlajšega partnerja (iz izkušenj) 11.let starejši moški je vedno 11 let pred tabo, torej, ko jih boš ti imela kaj čez 40, bo on že v meni (tudi moški jo imajo, pa še kakšno) in ne želim ti, da doživljaš še naprej travme kot so: ne da se mu nikmor, je siten (težave ima sam s sabo in s svojo moškostjo) in vedno boš za kriva. Zame je prvi razlog prevelika razlika v letih in seveda takoj za njim njegova mama, njeno obnašanje nje nedopustno. Čimprej stran, saj si v cvetu mladosti in bi morala to mladost drugače preživljat, ne pa da si že vsa v problemih. Razmisli in srečno!

Rosella, fant je izrazit mamin sinček, zato se ne more zavedati, da je s takim odnosom karkoli narobe. Pozna samo tak način, da je popolnoma pod mamino kontrolo in se mu niti ne sanja, da obstaja tudi drugačen odnos med starši in odraslimi otroci. Toplo priporočam, da si oba prebereta članek “Mamini sineki” na MON forumu Ordinacija dr. Ruglja! Še nekaj je, namreč način, kako načneš pogovor o medsebojni čustveni odvisnosti med tvojim fantom in njegovo mamo. Karkoli rečeš, vzame kot napad nase, samo zato, ker je pregloboko v nezdravi navezanosti na mamo. Počuti se ogroženega, ker spodbijaš nekaj, kar mu je domače, ne pozna pa nobene alternative. Zato pred pogovorom pripravi teren, da se ne bo mogel počutiti ogroženega, kot da bi pa zdaj hotela ti zasesti mesto njegove mame. Mama ostane vedno mama, toda v zdravih odnosih ne zaseda tistih čustev, ki pripadajo partnerskim odnosom, tu je keč. No, če se ti gre za ohtanitev skupnosti, bo taščo treba odklopit. Če ne, pa beži, beži kilometre daleč vstran…