Ali katera od vas koristi odmor za dojenje (pravica po Zakonu o delovnih razmerjih), ko ste se vrnile nazaj v službo? Ali imate plačanega?

Lp

Jaz sem odmor za dojenje koristila in je neplačan. Sem pa imela možnost koristiti uro na koncu delovnika.

Jaz koristim odmor za dojenje (1 uro) in dobim normalno plačo za osem urni delavnik. Tako je tudi v zakonu, da ti delodaalec mora plačati ta odmor za dojenje (vsaj tako so meni razložili v službi).

Mislim, da zakona niso še nič spreminjali, tako da zakon samo zapoveduje, da imajo mamice dojilje prosto eno uro za dojenje, nikjer pa ni obrazloženo, kdo to plača in seveda si to tolmači vsak po svoje, večino delodajalcev (razen državnih 🙂 pa se seveda tega otepa, le kdo bi jim zameril…

Ali je katera od vas, ki ste koristile/koristite odmor za dojenje zaposlena v šolstvu? Zanima me, kako ste si organizirale delo. Hvala.

Prebrala sem, da to velja do 1.leta otroka in da bi morala biti ta ura plačano normalno od socialne (isti izvor denarja kot porodniška).

Kje to piše, da velja do enega leta? Je to kak nov aneks k zakonu?

Glede te ure je ena velika pravna luknja: v zakonu o delovnih razmerjih se sklicujejo na zakon o starševskih prejemkih, v zakonu o starševskih prejemkih pa ta opcija ni niti omenjena.

Če delaš 7 ur, in ti delodajalec ne priznava nadomestila, se ti splača na CSD dogovoriti za skrajšani delovnik po 7 ur in pač do otrokovega leta država krije prispevke za tisto uro. To pride hitro dva jurja na mesec.

Zakonodaja, kopiram iz Zakona o delovnih razmerjih:

193. člen
(pravica doječe matere)

(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.

4. Uveljavljate pravice doječe matere ali zaradi starševstva, odlomke iz Zakona o delovnih razmerjih prilagam spodaj:

IV. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV
2. VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA
187. člen
(splošno)
(1) Delavci imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
(2) V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca.
(3) Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.

189. člen
(prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja)
(1) V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo z izvršilnim predpisom.
(2) Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka.
(3) Če delavka opravlja delo po prvem odstavku tega člena, ali delo po prejšnjem odstavku, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.
(4) Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona.
(5) Izvršilni predpis, v katerem se podrobneje določijo dejavniki tveganja in delovni pogoji iz prvega odstavka tega člena, ter dejavniki tveganja, postopki in delovni pogoji iz drugega odstavka tega člena, izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

190. člen
(varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom)
(1) Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
(2) Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
(3) Enemu od delavcev-staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.

Ura za dojenje je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Ura za dojenje v zakonu o starševskih prejemkih sploh ni opredeljena, čeprav se ZDR na to sklicuje. Tukaj je nastala pravna napaka, praznina.

193. člen ZDR
(pravica doječe matere)
(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust

Uraden odgovor Ministrstva za družino…
“V drugem odstavku tega člena zakon glede pravice do nadomestila plače za čas odmora za dojenje napotuje na ureditev v predpisih, ki urejajo starševski dopust, to je ZSDP (=Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Vendar veljavni ZSDP ne predvideva takšne posebne pravice in ne vsebuje nobenih določb o pravici do nadomestila za čas odmora za dojenje med delovnim časom. Pričakovati je ustrezno uskladitev ZSDP ali ZDR v tej smeri. Opozoriti je treba, da je v zgoraj omenjenih konvencijah v tej zvezi jasno določena pravica do ustreznega plačila za ta čas.”

Kako zadeva realno izgleda v praksi?
Nekatere mamice so uveljavljale uro za dojenje in jo plačuje delodajalec. Nekatere uro koristijo med delovnim časom, da mleko črpajo ali gredo domov podojit otroka (če živijo blizu službe). Nekatere so v dogovoru z delodajalcem možnost izkoristile tako, da pridejo na delo ali eno uro kasneje ali gredo eno uro prej. Žal pa večina mamic ure za dojenje zaradi pravne luknje ni mogla izkoristiti, saj delodajalci ne pristanejo na plačilo le te.