Odmevnost bazalnih ganglijev
Spoštovani,
na UZ pri 3. mesecih so ugotovili (isto že na 1. UZju po 15 dneh), odmevnost bazalnih ganglijev, predvsem levo s disehoičnimi spremembami na kavdoatalamičnem stiku. Ostalo je normalno.
Kako je UZ natančen, kaj lahko to pomeni, in kako se lahko to izboljša z raznimi vajami, ki ti jih predpiše specialist (pri specialistu; kateri je sem pozabil; še nisva bila)?
Lep pozdrav,
Tine
Spoštovani Tine,
povečana odmevnost bazalnih ganglijev pomeni, da je preiskovalec ugotavljal v področju možganskih jeder bolj svetle odboje kot v okolici. Večinoma to ne pomeni ničesar, kar bi bilo povezano s kakšno nepravilnostjo ali boleznijo, bolj z nastavitvami UZ aparat in izkušenostjo tistega, ki preiskavo dela.
Le v izjemnih primerih povečani odboji v tem predelu pomenijo stanje po motnji oskrbe možganov s kisikom, a je pogoj, da ima otrok tudi klinične znake (da je bil oživljan po rojstvu, je imel znake tim. hipoksično-ishemične encefalopatije – ki se kaže z motnjo zavesti, krči, hudimi motnjami v napetosti mišic ipd., skratka da je bil po rojstvu zelo bolan).
Spremenjena ehogenost v kavdotalamičnem kotu (torej predelu med repatim jedrom – nucleusom kaudatusom in osrednjim jedrom – talamusom) prav tako bolj pomeni pripombo preiskovalca, saj ob določenem kotu sonde v tem predelu itak dobimo povečane odboje. Lahko pa je znak manjše krvavitve v žilni pletež v stranskih prekatih, ki pa je povsem nenevarna in ne pušča nobenih posledic.
Poslani boste sicer k razvojnemu pediatru (v zdravstvenem domu) ali pa k specialistu nevrologu.
Predvidevam, da bosta ponovila UZ preiskavo (katere izvidi nam pomagajo pri diagnostiki, če ima otrok težave, nikoli ne “zdravimo UZ izvida”), v primeru dvomov (zlasti, če bi ob pregledu pri vašem dojenčku ugotavljala kakšno odstopanje od normalnega v obnašanju oz. mišični napetosti, refleksih) pa še kakšno drugo preiskavo.
Zenkrat torej “brez panike” in uživajte lepe pomladne dni v naravi,
Spoštovani,
tudi pri nas so v starosti 3,5 meseca z UZ ugotovili, da ima naš fantek: “nakazane spremembe v predelu bazalnih ganglijev, zlasti desno. V ostalem normalno.” Fantek je zdaj star 7 mesecev, redno hodiva na fizioterapijo in v razvojno ambulanto. Gibalno ne dosega razvojnih mejnikov, saj se še ne obrne na trebuh, pred kakšnima dvema mesecema je šele začel kontrolirati glavico, vendar še ne povsem v redu. Psihosocialno je v redu, zelo je vesel, komunicira in se smeje. Na kontrolni UZ nismo bili napoteni, razen če bi otrok stagniral ali nazadoval.
Poškodbe možganov so po besedah zdravnice iz PK Ljubljana posledica perinatalne hipoksije, saj tri minute po porodu ni zadihal in so ga predihavali z masko. Ocene apgar: 1/7/10. Dva dni so ga imeli v topli posteljici. Rodil se je težak 4000 gramov, 54 cm, OG 38 cm, v 41. tednu. Drugih težav, kot so razni krči, po porodu ni imel. Bil je le bolj razdražljiv, še vedno je precej občutljiv. V Kranju so mu po porodu naredili UZ glave, ki ni pokazal ničesar, pediatri so bili polni lepih besed, kako bo še vse v redu in da se to pogosto dogaja (da ne zadihajo, še posebej po carskem rezu v splošni anesteziji) in so potem v redu. Niso naju poslali v Ljubljano na intenzivno nego ali specialistične preglede. Rodila sem z urgentnim carskim rezom, potem ko je otrok začel zgubljati utrip.
Po štirih mesecih terapije in pregledov mi zmanjkuje opitimizma in dobre volje, saj me načenjajo skrbi, kaj vse se bo pokazalo, da je z njim narobe. Naj povem, da bova drug teden začela obiskovati tudi delovno terapijo, terapevtka pa je omenila tudi, da bi mogoče šla v poletno kolonijo s terapevti. Ali to nakazuje, da je moj otrok še posebej rizičen, da je deležen tolikšne obravnave? Zdravnica pravi, da bi mu rada pomagala, ker vidi, da ima motivacijo za igranje. Kako pogoste so poškodbe, kot jih je pokazal naš pregled? Kakšne so napovedi za otroke s takšnimi poškodbami in ali okvare lahko tudi napredujejo? Vem, da zdravniki ne dajete napovedi, saj je vsak otrok zgodba zase, vendar mi ravno to povzroča ogromno skrbi, ker se počutim, kot bi mi prikrivali resnico.
Vesela bom kakršnegakoli odgovora, ki bi mi pomagal malo razjasniti tole meglo v glavi. Najlepše vas pozdravljam,
Mina
Draga Mina,
ko berem vaše sporočilo, sem kar malo žalostna (beri: našpičena). Zaradi tega, kako vas strašijo pred nečim, kar je (vsaj zaradi vsega, kar se je dogajalo med porodom) zelo malo verjetno.
V Kranju so vam povedali pravilna dejstva – zelo veliko novorojenčkov ima 1. oceno (1 minuto po rojstvu) nizko zaradi dejavnikov, ki so povezani z materinimi zdravili, še zlasti z anestezijo in protibolečinsko terapijo med carskim rezom. Da ni bilo kaj usodnega, kažeta 2. ocena (najverjetneje 5 minut po rojstvu, verjetno je šlo “na račun” nižje napetosti mišic in zaspanosti), predvsem pa 3. ocena (10), ki jo v Ljubljani še zdravi, donošeni kričači težko dosežejo…
Drugo, kar me pojezi, so oznake “nakazano” – sprememba je ali pa je ni. Če gre za nekaj, kar se ti dozdeva, je strokovno sporno, da to pišeš – še zlasti, če svojih “sumničenj” in “občutkov v mehurju” ne preveriš s ponovnim pregledom.
Da bi imel dojenček z 10-minutno oceno po Apgarjevi 10 spremembe v bazalnih ganglijih zaradi “dušenja med porodom”, pa je še bolj lovska – takšne spremembe resda vidimo, a le pri najtežjih stopnjah popolnega pomanjkanja kisika (anoksije), ko ima novorojenček hude težave – ne le pri 7 mesecih, ampak kar nekaj tednov po rojstvu.
Zakaj vaš dojenček kasni (?) v motoričnem razvoju, lahko ugibam. Glede na mere ob rojstvu se mi še najbolj dozdeva, da je med večjimi – in je seveda težo glave, ritke, nog, … skratka špehka težje zoperstavljati sili težnosti.
In zakaj ima “tako intenzivno” obravnavo? Tudi tu bolj ugibam – se mi zdi, da morda tudi zato (vsaj delno), ker prihajate z gorenjskega konca, kjer ima intenzivna nevrofizioterapevtska, delovno-terapevtska in logopedska obravnava vseh “rizičnih” zelo dolgo tradicijo (po zaslugi dr. Veličkovičeve) in so je bile deležne cele generacije (prej in) kasneje povsem normalnih otrok. Vključno z zdravstveno kolonijo… Torej tega ne jemljite kot nekaj slabega in zloveščega, ampak kot usmeritev, da bo razvoj vašega dečka optimalen.
Bojim se, da vam bo megla v glavi kljub mojemu odgovoru ostala še dolgo – vse dokler ne bo fant shodil – in kar naenkrat ne boste imeli niti enega datuma za razne kontrole več… In vam bo postalo še dolgčas.
Pozdrav,
Spoštovani,
najlepša vam hvala za vse odgovore, ki so mi razjasnili kar nekaj neznank. Kakšno olajšanje je brati tako pozitivna pojasnila zdravnika, saj res dobesedno odštevam do vsake kontrole in pregleda!
Dvomi in strahovi pa bodo seveda ostali, še posebej ob diagnozi “abnormna nevrološka simptomatika” in ob obetih, da bo verjetno “bolj švoh po desni strani.” Čudim se, da naju ne pošljejo na pregled k nevrologu.
Če vas torej prav razumem, njegovi gibalni vzorci, t. im. drencanje, nepopolna kontrola glavice in nezmožnost obračanja na trebuh, ne dokazujejo nujno poškodbe možganov, ampak gre lahko tudi za nezlovešče posledice česa drugega.
V težkem pričakovanju preljubega dolgčasa si bom redno odmerjala vaše pismo kot zdravilo proti žgočim skrbem. Zares lepo vas pozdravljam,
Mina
Rada bi vas potolažila, ker sem tudi sama imela tako meglo v glavi po tem, ko sem dobila komentar, da moj 8. mesečni otrok (korigirano 6m) dosega razvojno stopnjo 3. mesečnikov.
Rojen je bil v 32. tednu in s tem povezane težave po rojstvu (naš je bil daleč od ocene 10 po katerikoli minuti), zato sem nekako pričakovala, da bo malo kasnil v razvoju. Ne pa toliko. Res je, da se je tudi meni zdelo, da morda malo preveč leži kot klada in ne da nič od sebe pri 8. meseceih (kar se motorike tiče), samo sem ga pač opravičevala s tem prezgodnjim rojstvom. Doma sem veliko delala z njim, ogromno sem prebrala, izkušnje s handlingom in telovadbo sem imela še od prej. Potem me je resno zaskrbelo in sem šla po delovni nalog za fizioterapijo.
Mislim, da je tista ura fizioterapije pomagala predvsem MENI in ne toliko njemu. Meni, da sem razčistila v glavi, da je moj otrok popolnoma normalen in ok, da je pač malo bolj počasen, ker je bil tudi precej velik za svojo starost, kaj šele za nedonošenčka. In da sem začela gledati nanj z drugimi očmi: kot na popolnoma običajnega dojenčka, ki se je pač rodil prej, ampak mu nič ne manjka, zato ne potrebuje nobene posebne obravnave (predvsem z moje strani) in ni potrebno, da ga stalno opravičujem s tem, da je nedonošen. Malo je bil tudi len in je potreboval predvsem spodbudo.
Ko sem preklopila v glavi in sem ga tudi jaz začela obravnavati kot popolnoma običajnega otroka je njegov razvoj rapidno napredoval. Če je še pri 8. mesecih (kronološka starost) samo ležal in se ni niti obrnil na bok, kaj šele kotalil, je pri enem letu že hodil ob opori, s tem da ni preskočil nobene razvojne faze, celo zelo dolgo se je plazil.
Danes je popolnoma normalen fantek, pravi razgrajač (19m, kor.17m). Mislim, da lahko vse te obravnave in terapije vzamete kot plus, saj so zelo dobrodošle pri razvoju otroka.
Je pa naporno hoditi na preglede, vsaj jaz sem bila zelo vesela, ko smo končali s tem. Pravzaprav pa niti nikoli nismo kaj veliko hodili, ker imamo zlato pediatrinjo, ki mi je ves čas in mi še vedno govori, kako krasen fantek je in da mu prav nič ne manjka.
Vse dobro.