Pozdravljeni

Ne vem če pišem v pravilen oddelek na tem forumu, toda zdela se mi je najustreznejša.
Ne želim na dolgo pisati moje zgodbe in zakaj je do tega prišlo. Dejstvo je, da sem v družini žrtev konstantnega psihičnega nasilja kot tudi fizičnega.

Pri sebi sem sklenila, da nameravam zapustiti družino (če tej skupnosti, v kateri bivam, sploh lahko rečem družina, kajti v njej ni sledu topline in družinskih vrednot). Kmalu bom dopolnila 18 let, zanima pa me, kako je s polnoletnimi osebami.

Lahko bi se sicer umaknila k fantu, vendar me zanima, če je otrok v družini deležen socialne pomoči, ko prestopi prag polnoletnosti. Nameravam še nadaljevati s šolanjem po končani gimnaziji saj sem sposobna za to in sem ohranila odličen uspeh kljub izjemno težkim pogojem v lastnem domu. Ko posameznik komaj preživi dan brez joka, stresa, ko ga je strah hoditi domovo in je obsojen za vsako stvar, ki jo napravi, četudi ne napravi nič napačnega … zelo zelo, in še enkrat, zelo težko opravlja ob tem šolske obveznosti. Meni je nasrečo še kar uspevalo, vendar se je situacija poslabšala in si ne predstavljam kako bom zdelala naslednji letnik, ko živim v neprestanem strahu, da me očim vrže ven/udari in ob tem ves čas prenašam kričanja s strani obeh – očima in mame.

Vesela bi bila vsakega svetovanja in informacij glede mojega odhoda od doma; to da lahko grem, ko imam 18 let vem, toda zanima me kako mi lahko država/organizacije pomagajo, kajti ne morem več ostati doma (ko posušaš od “staršev”, da si ničvreden, da si kurba (ker imam fanta, ki me ljubi in podpira odkar me je spoznal, čeprav ni smel hoditi k meni in ni bil začeljen, predvsem zato, ker me je podpiral, da se postavim sama zase), egoističen (ker si želiš btii srečen) in nesramen ter nespoštljiv (ker ne želiš več biti žrtev nasilja in ker ne mislim, da če me je starš rodil, da ima sedaj pravico delati z mano kar želi) – zelo težko živiš naprej; velikokrat si želim vse končati zato prosim, naj nihče ne reče “da pretiravam”, in da “naj potrpim”, ker eno je da ti starši ne pustijo iti ven itd., drugo pa je da imaš modrice in ti pravijo da si manj vreden od dreka).

Hvala! Hitro rabim pomoč, ker ne morem več biti doma.

Pozdravljena!

Me veseli, da si se odločila za ta korak, namreč za odhod od doma, kjer preživljaš nasilje.

Na internetu sem zasledila, da obstaja Študentska hiša Srce, ki omogoča namestitev študentom v stiski. Mogoče bi prišlo v poštev zate: http://www.studentska-hisa.si/novice/prosto-mesto-za-nastanitev/. Poleg tega bi prišle v poštev tudi varne hiše. Pa tudi nekateri materinski domovi (npr. naš), v primeru da je prostor, sprejemajo tudi dekleta, ki še nimajo otrok, a so v stiski. Gre pa pri vseh omenjenih za začasne nastanitve.

Še pred 18. rojstnim dnevom pa se lahko zatečeš v Krizni center za mlade.

Kar se tiče denarne socialne pomoči, ti svetujem, da se z vprašanjem obrneš direktno na CSD, saj je odvisno od primera do primera. Dokler se redno šolaš, naj bi bili načeloma starši tisti, ki so te dolžni preživljati. Nekaj o tem si lahko prebereš na spletni strani Svetovalnice za študente: http://www.svetovalnica.com/socialna-varnost#pridobitevPomoci.

Če imaš še kakršnakoli vprašanja, dileme, ti bom z veseljem odgovorila.

Jana Metelko, dipl.soc.del.