Pika4

Če imate občutek, da se ne morete pogovoriti z dotičnim učiteljem, če menite, da ima vaš otrok »slab občutek« na tej osnovi

s tem sem mislila na to, da se učenec ob učitelju slabo počuti. Gre za odnos, ki ga “čutimo” ob nekom: nas ima rad, je skrben, razumevajoč ali pa hladen, nedostopen, nas presliši, spregleda in podobno. Če se ob nekom slabo počutimo potem smo zaskrbljeni, nam je neprijetno in se ukvarjamo s vprašanjem: kdaj jih bom spet “pokasiral”. V tem stanju se zagotovo težje zberemo in tudi zato delamo več napak – čeprav si ravno tu želimo narediti vse najboljše.
Tako se pogosto zaradi nerazumevanja zaplete odnos med partnerji, lahko prijatelji, zdravnikom-pacientom pa tudi učiteljem učencem. Ker nobena stran tega ne uvidi, se odnos praviloma le še poslabšuje: učenec postane uporen (saj nikoli ničesar ne naredim prav ali saj nič ne znam), učitelj pa vedno bolj “vidi” učenca kot težavnega, lenobnega, nezainteresiranega …

Prav zato je dobro kot vam je napisala tudi Sasi: sproti razčiščevati, ne čakati.

Vaš otrok nima odločbe ker nečesa ne bi hotel (ker bi bil len) pač pa zato, ker nekaterih stvari v resnici ne zmore tako hitro kot drugi.
Šola naj bi iskala znanje – to je že strašno obrabljena fraza – vendar je resnična. Če pa želi poiskati znanje pri vašem sinu mu mora dati dovolj časa. V povprečnem času ga ne more izkazati in bi izgledalo kot da ne zna- kar pa ne drži – to je osnova za razlago zakaj ima otrok podaljšan čas.

In vi od šole (učiteljev) ne pričakujete drugega kot da mu omogočijo, da jim pokaže svoje znanje (to je tudi njihov uspeh, njihov vložek v otroka).

Verjmem, da se boste pogovorili v zadovoljstvo vseh: vašega sina, vas in tudi ljudi v šoli.

Veste v teh “prehodnih “časih se tudi učitelji kdaj pa kdaj izgubijo in več ne vedo kako odreagirati na neko situacijo. Pred njimi ni enostavna naloga. Na eni strani se šole in učitelji v njih cenijo le po uspešnosti (mestih, ki jih učenci dosegajo): učenci morajo veliko znati – da bodo lahko ….
Po drugi pa se pričakuje, da bo šola prijazna, igriva, da si bo vzela dovolj časa za razgovore, spoznavanje, razumevanje, za povsem individualni pristop do vsakega učenca in še in še.
Še vedno zelo napolnjeni učni načrti pa ne dovoljujejo, da bi učitelj “videl učence in njihove potrebe” pač pa ga sili še nepredelana snov, da “pohiti”. In v tej situaciji se zgodi, da se poslabša ravno odnos.
Saj sami veste, kadar hitimo je možnost, da bomo spregledali posameznosti zelo velika.

Mogoče le še ta namig: poskusite imeti pred očmi dva problema:
– šola mora izpolnjevati določila odločbe
– vzgojni ukrep pa je drug problem (v tej zvezi bi me zanimalo predvsem koliko je otrok star)

Lep pozdrav
Francka

Hvala

sin bo v marcu imel 13 let je v 7.razredu devetletke

pozdrav

pika4