Najprej en lep pozdrav,
pa vesel božič in upam, da bo tako vzdušje ostalo vso leto

Stara sem 19 let in sem zdravljena za šizofrenijo! Ko sem se pred dvema letoma začela zdravit sem začela jesti tablete s katerimi sem se zredila za 15 kilogramov. med zdravljenjem sem začela bruhat po vsakem obroku in to vsak dan 1 leto. lani avgusta sem nehala jemat talete in shujšala za 20 kil. velika sem 165 in imam 51 kil. v tistem času ko sem nehala z zdravili sem pojedla full dosti aspirinov in bila na črpanju. s tem sem si verjetno zelo uničla želodec. od takrat dalje ne jemljem nobenih tablet. bistvo vsega pa je da zdaj že več kot eno leto non stop bruham, če nič ne jem bruham vodo! NIKOLI NISEM BRUHALA NA PRST! Pred dvema mesecoma sem bila pri zdravniku, pa mi je rekla, da bi to lahko bilo zaradi nezdrave prehrane.Saj se strinjam, samo to se mi vedno dogaja. pojedla bom normalno kot ostali, pa bom mogla že na wc. doktorica me je takrat poslala k psihijatru, ker meni da je to zaradi nečesa drugega. včasih po en teden ne jem nič pol pa če kaj pojem vse zbruham. pred kratkim sem šla s kolegicami ven, in sem nekaj spila. drugi dan sem preživela na wcju……..pa kri……..pa nisem bila tak pijana! zdaj naprimer ko to pišem, mi kar gre na bru… prej sem pojedla neko pecivo in spila sok, zdaj pa.. al je to zaradi tega ker se nn stop obremenjujem? sem pa popolnoma nezadovoljna sama s sabo. včeraj sem kupovala darila pa sem videla klingice, pa me je kar prijelo.. Ko grem v družbo se nikako ne morem sprijaznit s tem kakšnasem. Nekateri so opazli spremembo in mi rečejo, čese hočem posušit.. ko sem pred dvema letoma bruhala so se mi doma smejaliin govorili da se samo napravljam, da bi vidli, da je z mano nekaj narobe. zadnje leto pa ne vedo da br…. ker se skrivam, če so doma grem ven ali podobno. mogoče je to kaj naosnovi moje bolezni, koliko vem še imam, kak bi rekla “znake šizofrenije” k psihijatru ne grem,ker mi bo predpisal zdravila. rada bi živela kot ostale punce, tako da bi lahko šla med ljudi in se ne bi počutla drugačno od njih. kdajkoli grem vem, vedno pristanem na wcju.
prosim povejte kaj naj?

verjetno bo odg. najboljše ti bo da se z nekom pogovoriš.

Draga Sanja,
mislim, da gre pri vas za prepletanje več stvari, na eni strani osnovna bolezen- kot vi pišete shizofrenija, zaradi kateri so vas zdravili z zdravili, po drugi za stranske učinke zdravil in za hkratne težave s sprejemanjem same sebe in svojega telesa, ki je najverjetneje prispevalo k razvoju sočasne motnje hranjenje. Pri svojem delu sem srečala kar nekaj posameznikov s podobnimi težavami. Rada bi vam o vsaki o teh težav napisala nekaj vrstic.
Ne poznam vaših preteklih ali trenutnih težav, ki so morebiti povezane s shizofrenijo, je pa pomembno, da bi se o njih pogovorila z enim od psihiatrov, ki mu zaupate. Če pri vas gre za tovrstno bolezen, je vodenje in odločitev o eventuelno potrebnem zdravljenju zela pomembna. Nezdravljena bolezen lahko trajno zmanjša našo sposobnost prilaganja in funkcioniranja v življenju, zato je pomembno, da se o vaših težavah pogovorite z zdravnikom.
Povečanje telesne teže je na žalost pogost stranski učinek antipsihotičnih zdravil, vendar nikakor ne neobvladljiv. Je posledica spremenjene regulacije apetita, t.i. lažnega apetita, ki se pojavi ne da bi telo v resnici potrebovalo dodatno hrano. Včasih se lahko poizkusi z drugim sorodnim zdravilom, včasih je dovolj prilagoditi odmerek zdravila, predvsem pa je v pomoč izobraževanje o zdravem in primernem načinu hranjenja. V najkrajšem času bodo, upamo, da kmalu po Novem letu, po različnih bolnišnicah in ambulantah na voljo tudi izobraževalne skupine, vodene po modernih programih, v katerih bo mogoče dobiti več informacij o možnostih obvladovanja telesne teže med jemanjem zdravil in se o tem pogovarjati tako s strkovnjaki kot drugimi s podobnimi izkušnjami.

Nazadnje pa še o vaši motnji hranjenja. Trenutno je vaša teža na sami meji podhranjenosti. Tudi način hranjenja, o katerem govorite, je daleč od zdravega, o katerem smo že govorili na našem forumu. Stradanja in enostransko prehranjevanje že sama pri osebah, ki so k temu nagnjene, vzdržuje motnjo hranjenja. Pomembno bi bilo, da bi najprej začela z rednim hranjenjem z več manjšimi obroki razpšorejenimi tekom celega dneva, ki naj vsebujejo tudi ogljikove hidrate. Mislim pa, čeprav se zdi, da si tega odgovora ne želite, da bi vam bilo v veliko pomoč, da najdete psihiatra, ki bi mu lahko zaupala in s katerim bi skupaj pretehtala najprej potrebo po nadaljevanju zdravljenja shizofrenije in nato tudi skupaj začrtala primerne korake na poti iz motnje hranjenja. Že sama bitka z motnjo hranjenja zahteva navadno izredno energijo in moč, kadar gre za še kakšno drugo pridruženo težavo, oz. bolezen, pa je potreba po pomoči toliko bolj utemeljena.
Zdi se tudi, da ni zdaj nikogar v vaši okolici, s komer bi lahko delila svoje skrbi. Mogoče bi vam bilo lahko v vsaj majhno pomoč razmisliti, kdo od vaših bližnjih ali prijateljev, bi vam pri vseh teh odločitvah morda lahko pomagal in vas razumel.

Včasih je pomembno poizkusiti in poizkusiti še enkrat, če vašemu dosedanjemu zdravniku ne zaupate.

Resnično vam želim, da bi se o tem, kar ste napisala, lahko z nekom pogovorila,
Marija Anderluh