Danes sem gospe Cvetki iz Centra za tipizacijo tkiv oddala zahvalno pismo mojemu darovalcu. Zdaj po petih mesecih po presaditvi si že upam pisati darovalcu, da dobro okrevam. Pismo je moralo biti zaenkrat anonimno, ker so taka pravila, da se identiteta darovalca in pacienta lahko medsebojno razkrije šele eno leto po uspešni presaditvi. Kljub temu sem bila zelo vesela, da sem neznanemu darovalcu lahko izrazila hvaležnost. Upam, da bo vesel. In upam, da ga bom nekoč lahko srečala. Komaj čakam, ali mi bo kaj odpisal …

Gotovo ti bo odpisal. Sem prepričana. Javi, ko bo kaj novega. sem kar amlo ferbčna. 🙂 Gotovo je moralo biti vznemirljivo, ko si mu pisala, še bolj pa bo, ko boš odpirala njegovo pošto. 🙂 Uffffffffffff! 🙂

Čestitke, Milena! Včeraj sem tudi sam oddal svoje pismo darovalcu. Cvetka si je vzela čas za kavo z mano, da je prebrala moje pismo. Izvedel sem, da si dva slovenska darovalca (od skupaj šestih darovalcev, kolikor jih trenutno je v Sloveniji) že sama dopisujeta s prejemniki. Morda tudi jaz kmalu dobim odgovor 😀

Lp, Jan