Jaz pa popolnoma razumem identiteto. Mislila je na odprte posvojitve, ki pa v naši zakonodaji ne obstajajo, pozna pa jih svet in se popolnoma strinjam z njenim razmišljanjem, tudi o rejništvu!

Naslov tegale foruma bi moral biti rajši, donositev otroka. V naši družbi je to še vedno velika tabu tema,ajši splav, kot pa živ otrok.
Zato čestitke vsem materam, ki iz kakrnega koli razloga niste mogle obdržati otroka in ste dale možnost starševstva, predvsem pa življenje vašemu otroku.

JUNAŠTVO??????????? Se opravičujem, kaj je tu junaškega, da nosiš otroka 9 mesecev pod srcem in ga nato dobesedno ZAVRŽEŠ!!!!!! Žalostno res žalostno!!!!! Zakaj se sploh ženske,ki niso ,,sposobne,, vzgojit svoje dete odločajo donosit? Naj se vsaj zaščitijo pa mogoče nebi prišlo do tega. Vem da ni 100% zaščite je pa še vedno tu splav! Junakinje bodo vedno mame, ki vzgojijo svoje otroke ne pa ženske ki ga odvržejo in to dobesedno!!!!!! Potem pa se grejo kak pogrešajo pa ono pa tisto!! Lepo vas prosim!!!! To so za mene egoistične ženske, ki mislijo samo na sebe in ne na druge!!!!!!!!!!!!! Ni je na Svetu stvari, ki bi me odvrnila od otroka, ki sem ga rodila, ni je. In prosim vas lepo….ne poznamo okoliščin! Za otroka na konec sveta, za njegovo dobro, pa če moram jaz kamenje žret, ga nebi dala!
Žal ampak nebom nikoli razumela žensk, ki odvržejo otroka! ker tu trpi samo otrok, ko zve da ima mamo in očeta ki jih ne pozna!!!! In da je zrasel v družini, ki mu v bistvu niso nič v sorodstvu.
Žalostno res žalostno! tu sočustvujem z otroci in ne z ženskami, ki so po vaših besedah junakinje!!!!!!! KATASTROFA PA TAKE JUNAKINJE……..ŽALOSTNO!!!!!!!!!!!!!!

Ponosna mama, spravili ste se na nivo moraliziranja. Zelo oster in netoleranten nivo. Če ste ravno zaradi tega nivoja (ki kaže tudi na neverjetno samovšečnost, samozadostnost, ozkoglednost, netolerantnost in nerazgledanost) sposobni (malo dvomim), razmislite malo o naslednjih besedah: pri morali je tako, da takoj ko nekomu moraliziraš o njegovem mišljenju ali dejanju (se povzdigneš nadenj in ga grdo kritiziraš), si storil nemoralno dejanje! Naj vam povem kar neposredno: vaše pisanje naj vam ne bo v nikakršen ponos, ni tega vredno. Ponosne naj bodo posvojenke, posvojiteljice in mame, ki so dale otroka v posvojitev, ki so o tem spregovorile v tej temi. To moje pisanje o vašem izpadu pa ni bilo moraliziranje (da ne bo pomote), ampak zgolj analiza… Če bi se odločil, bi bil vse prej kot moralen in bi vam povedal o vas tako grdo mnenje, ki ga imam, da bi me bilo sram, ker ne bi sodilo v to temo.

Dečko, se strinjam in se podpišem pod vas.
ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI. Več besed bi bilo odveč.

Tudi jaz se podpišem pod to.
Sem že hotela včeraj komentirat pa sem raje pobrisala svoj tekst…se ve zakaj!

Živele mame, takšne in drugačne!

Beseda “zavržeš” na tem mestu nima kaj iskati.
Obsojam samo tiste biološke mame, ki otroka res zavržejo, da ta umre. Poznamo primere, ko so dojenčki končali v smeteh, v raznih škatlah inp. Mojo deklico so njeni starši pustili na intezivnem oddelku otroške bolnišnice. Stara je bila 13 dni. Ne vem, kaj je preživljala njena mama, da je otroka, ki ga je imela že nekaj časa, prinesla nazaj v bolnišnico. Ne morem si predstavljati njene bolečine in hkrati poguma. Moja hči se je rodila v državi, kjer je življenjski standard zelo nizek, kjer otroci iz mešanih zakonov niso zaželjeni, kjer jih družba ne sprejema … O njeni mamici ji govorim, da je bila lepa kot ona, da pa pač zanjo ni mogla skrbeti in je prišla k nama.

In to, kar so nekatere napisale že zgoraj. Jaz sem mamici, ki nam je podarilo to majhno sončece, iz srca hvaležna, ker jo je rodila. Če bi jo kdaj lahko srečala (pa je ne bom, ker ne vemo nobenih podatkov o njej ali očetu), bi ji lahko rekla samo HVALA!!!

Na srečo vas ne poznam in tudi ne bom sodila – vendar ubogi otroci, ki jih vi dobite v roke, če jih učite takšne netolerance in ozkogledosti.
Toliko klicajev in poudarjanja samo svojega prav, res je – sploh niste samovšečni in zelo ste razgledani, bodite ponosni nase.
Verjemite, draga ponosna mama, ko boste resnično zadovoljni s sabo in svojim početjem, ne boste več potrebovali takšnega napadalnega pisanja. Takrat se boste šele resnično dobro počutili v svoji koži in takrat bomo tudi ostali to čutili in dali kaj na vaše pisanje.

Pa srečno.

Nikoli in nikdar vam ne bi zaupala svojega otroka da ga pogledate, kaj šele dotaknete. V vas je toliko gneva in tako malo ljubezni in tolerance, da je to kar srhljivo.

O tem kaj čutim do bioloških mamicah mojih otrok ne bom govorila, ker tisti ki me poznate veste kako gledam nato.

Ponosna , smilite se mi!

Imam veliko izkušenj z otroki in z mamami, ki so zapustile, celo umorile svoje otroke in še vedno trdim, da nikakor ne obsojam ženske, ki so zapustile svoje otroke. Tako otroci dobijo priložnost in lahko postanejo naš zaklad.

Tudi meni je dano, da sem dobila enega takih in njegovi biološki mami bom vedno hvaležna za mojo in njegovo priložnost.

PONOSNA MAMA upam, da se tvoje poti in poti mojega otroka ne bodo nikoli križale.

Strinjam se popolnoma z vsem, kar ste zapisale za mano o “ponosni mami”. Ženska je žal na en ali več načinov poškodovana in ne razume, o kakšnih ljudeh je bilo govora in kakšni ljudje so se oglasili v temi “posvojitev in rejništvo otroka”. Iz zgornjih pisanj je mogoče razbrati in čutiti toliko ljubezni in hvaležnosti, da sem ganjen. Sam nimam nobenega konkretnega razloga (razen ljubezni do vseh vrst dobrih ljudi in njihovih dejanj in interakcij, ki jih rad spoznavam in se učim o vsej veličastnosti in skromnosti življenja), da bi bral ta forum, ali pisal svoje mnenje, kaj šele opisoval svoje izkušnje. Nimam še otrok in jih tudi še nisem poskušal imeti. Opažam pa okoli sebe, da ima veliko parov okoli 30 in več težave a plodnostjo. V mojem najožjem krogu moj najboljši prijatelj, zdaj pa še brat. Težko je in tudi meni je kar težko, ker imam v sebi veliko čuta za okolico in sočutja nasploh. Zato sem se malo pozanimal tudi na netu o teh stvareh in naletel na ta forum. Presenetila me je iskrenost in hrabrost oseb, ki so spregovorile o tej problematiki zelo osebno, iz lastnih, raznovrstnih izkušenj. Presenetila in ganila. Potem sem pa prebral tako sovražen izpad, ki nima res, ampak res kaj iskati tukaj. Bolj vsiljen ne more biti. Gospa je popolnoma zgrešila temo in mesto, njene misli so tako negativne, tako hinavsko provokativne, tako sovražne in neumne, da nisem mogel biti enostavno tiho. Odgovora na njene kretenizme nisem napisal v pričakovanju, da bi ji segel do srca, ali da bi ji kakorkoli spremenil mišljenje. V vsem svojem ponosu in dobroti je svoje srce žal že darovala nekomu in ga nima več. O možganih bom tiho… Napisal sem v vašo obrambo, da potrdim, da vas ljudje s širokim pogledom in sposobnostjo razumevanja spoštujejo in občudujejo. Seveda se pa vedno najde gnilo jabolko. Pa ko bi bila vsaj tiho…Ccc…. Diskutirati z njo je tako brezpremetno… 🙂 To je potrdila s svojim drugim oglašanjem. Tako bi bilo z vsakim njenim odgovorom in ženska bi samo še naprej tonila, globlje in globlje. Bodimo boljši in ji prikrajšajmo sramoto, ker se reva ne zaveda tega. Naj svoj predlog, da jo ignoriramo (saj se le hrani na naši zgroženosti), podprem s humorno mislijo: Zakaj še tako velik genij vedno zgubi debato z bebcem? Zato, ker se mora spustiti na sebi tuj in njemu dobro poznan bebast nivo, potem ga pa bebec v vsej svoji izkušenosti vsakič premaga. Ne pustimo tej zli ženski tega veselja. Pa ne skrbite, za vsako rit šiba raste! (sumim, da je njena že zdaj občutno preveč marogasta 😉 ). V življenju je dobro vsaka oblika dejanja, kjer se že storjeno slabo popravi z večjo količino dobrega in vsi ljudje, ki se trudijo v tej smeri so in spoštovanja vredni! Ne dovolite, da bi vas prizadel slab človek, ki vas žali ravno s to namero. To počne samo zato, da se na nek sprevržen način v svojem mizernem, zafrustriranem malem svetu sam počuti malce bolje. Žal mi je, da je pogovor stekel v drugo smer in se vam vsem zato opravičujem. Žel sem tak, da silno, silno težko prenašam krivico in blatenja, pa ne morem samo stati zraven. Tako težko sem ostajal kolikor toliko kulturen, ker bi tej babnici inkvizicijski najraje s silo izbil iz glave njene mračnjaške misli! Hudič od babe! Na, pa sem vse pokvaril ;). Ostanite zlate in polne ljubezni.

Ja, rejnica je…s štajerskega konca…cenjena! Ne moreš sezmotiti, tako značilno je njeno pisanje in razmišljanje.
Le da je videti, da bo njena rit ušla šibi, ker je pod popolno zaščito centra (kaj jim pa preostane drugega, ko so jo pa izbrali, usposobili in ji namestili otroke)…a otroci rastejo (vidimo, kako se oglašajo zlorabljeni v cerkvenih krogih) in upam, da bodo nekoč tudi rejenci govorili (in tožili). Poznam zgodbo rejenca prav izpod njene ‘reje’ (vzgoje temu pač ne morem reči)…pa še pisnih zadev je dovolj za tožbo v prihodnosti.
Neira skozi knjigo že govori in za njo prihaja še ena (tudi s knjigo).

Nimam besed! Knjige so dobrodošle, vendar ne bodo spremenile ničesar.

Dečko, hvala za podporo!

Res, hvala tistim, ki razumete vse nas, ki smo šli skozi postopek posvojitve, ki smo se borili z birokracijo za to, da smo danes mame. Kar nam ni namenila mati narava, nam je dala nam neka neznana ženska in nas osrečila.
Naj samo pripomnim, da sem tudi mama biološkega otroka in prav zato verjamem, da se je mnogim mamam (vem, da ne vsem; ne delam si utvar), ki so morale oddati otroka verjetno podiral svet. Ker trenutek, ko ti položijo tisto malo bitje v naročje je eden najbolj čustvenih trenutkov, ki sem jih doživela. Zelo podobno tistemu, ko so mi prvič pokazali najino deklico. Ne predstavljam si, da bi se morala takrat odreči tisti mali štručki. Prav zato sem hvaležna biološki mami moje hčerkice, ker je dala njej in nama z možem priložnost, da smo družina, da smo srečni.

Tudi jaz upam, da se moji otroci ne bodo nikoli srečevali z osebami kot je “ponosna mama”. Ker si moja dva miška zaslužita vso ljubezen in srečo, ki se je, draga gospa, vi ne zaslužite.

http://tvslo.si/predvajaj/usoda/ava2.64257170/

in približno tako je v Sloveniji ‘zataknjenih’ nekaj sto otrok, ki bi LAHKO imeli družino, pa je ne bodo nikoli imeli…ker forsiramo ‘plemenito’ rejništvo!!

Vida samo nekaj bi še povedala na to temo. Ta rejnica že nekaj časa ni cenjena. Nekoč je bila, tudi zelo “forsirana” iz strani ene ocebe. Pa ni več tako.
Šiba je vedno bližje njeni riti….
Vendar otroci ostajajo….so se že navadili! So se res?

Ne morem verjet da imam tak “nos”. Samo srčno upam da ni to ta kot jo imam v mislih. Ali pač? Joj kako si želim potrditev! Tole sem pa posredovala našemu CSD upam da se jih bo dotaknil !

Eva, vi verjetno niste s štajerskega konca…dvomim, da jo poznate…se je pa na tem forumu že oglašala pod drugimi niki in na njen nik pišejo tudi ‘njeni’ lahko mi pišete na moj zasebni naslov)..se pa zdaj lepo odkrije kakšna nadutost se zbere v eni takšni osebi (se postavlja s prakso), znanja pa nobenega. POJMA nima o vzgoji in varstvu..kot večina rejnikov nima znanj s tega področja – pravzaprav z nobenega področja. Čista laičnost (dvanajsturna usposobljenost!!) in takšnim osebam država da otroke v varstvo! Edino kar morajo imeti je teoretična sposobnost reprodukcije (kar ima vsak človek) in že izvajajo poklicno dejavnost. Poklicno, pa seveda nimajo poklica – ‘pridobijo’ ga z dnem pričetka izvajanja dejavnosti!! Veste, tisto leporečje o plemenitih družinah seveda ne drži, saj država sklepa pogodbe vselej le z enim posameznikom in ne družino (ki tako ni pravni subjekt in se torej z njo ne da skleniti pravni posel)…je pa tudi res, da, če bi država res hotela rejencem dati družinsko izkušnjo skozi te ‘plemenite’ rejniške družne, potem bi že od vedno imela možnost pogoditi se z vsemi člani družine na katere računa pri varstvu rejencev!

Ministrstvo pa že leta vse zavija pod floskulo družinskega varstva…pa seveda rejništvo ni družinsko ampak DRUŽBENO varstvo…toda dokler nekaj ljudi, ki imajo oblast, tega ne razume in ne loči, bodo otroci še naprej ‘vsrkani’ v neke kvazi družine. In tam pozabljeni!

Seveda, za denar kakršnega zaslužijo rejniki s svojim delom tako ne bi delal nihče drug kot čisti obupanci ali pa totalne ‘zgube’..nekaj je vmes tudi neumnih idealistov – zanesenjakov, vendar ti slej ko prej spoznajo svojo zaletavost. Oni prvi pa tako nimajo drugih možnosti in je zadnja ‘rešilna’ bilka zanje rejništvo, kjer edino imajo možnosti….in si tako pomagajo v družinskem proračunu z rejnino treh ali štirih rejencev, ki preživlja tudi celotno njihovo družino, saj v njej nihče ni zaposlen, zraven pa lastni otroci, krediti, lizingi in podobno. Tudi pri tej, o kateri govorimo!
In za konec – še najmanj je kriva ONA. Kriva je namreč država (tudi delavci na CSD, ki tiščijo glavo v pesek in NE opozarjajo), ki se za svojo ‘posebno skrb’ zadovolji s takšnimi kot je ONA in s tem, kar lahko nudi ONA!
ONA namreč daje kar ima in kar zna. Država je s tem zadovoljna!
Kaj pa MI?

Priporočam v branje knjigo “Gesta ljubavi” avtorice Catherine Bonnet, ko prebereš knjigo razumeš stisko teh žena

Res je, sem brala.